Jedro

Sodišče ima glede tožnikove navedbe spornega predmeta korekturno dolžnost, ki pa je omejena do faze obravnavanja glavne stvari. Korektura je torej možna tudi po predhodnem preizkusu tožbe in pred razpisom glavne obravnave; brez sodelovanja pravdnih strank. Pritožbeni očitek, da je sodišče brez predhodnega poziva strank samo označilo sporno vrednost, je zato neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem delu (II. točka izreka), potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu tožnikov za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo; ugotovilo vrednost spornega predmeta v višini najmanj 130.957,33 EUR (I. točka izreka); odločilo, da Okrajno sodišče v Radovljici ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi; odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v odločanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju (vse II. točka izreka).

Zoper odločitev v II. točki izreka so tožniki vložili pravočasno pritožbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 44. člena ZPP in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da označena sporna vrednost 5.000,00 EUR ostane v veljavi, podrejeno pa sporno vrednost označi na 50.000,00 EUR. Navajajo, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejanske tržne vrednosti stanovanja, ampak je samo vpogledalo v podatke GURS, za katere pa je splošno znano, da nepremičnine v njih niso pravilno ovrednotene. Pojasnjujejo, da je bil stanovanjski blok zgrajen leta 1960, je v slabem stanju, sodišče ni upoštevalo prijavljenih terjatev, stroškov pogreba in drugih izdatkov. Ob pravilnem upoštevanju vsega navedenega, bi čista vrednost zapuščine znašala največ 50.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je poleg tega brez predhodnega poziva strankam, samo označilo sporno vrednost, kar je v nasprotju z določili ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Ker se na vrednost spornega predmeta navezuje uporaba določb o pristojnosti, pravici do revizije in o postopku v sporih majhne vrednosti, te določbe pa so kogentne, tožnik z navedbo vrednosti spornega predmeta ne more povsem prosto razpolagati. Sodišče ima glede tožnikove navedbe spornega predmeta korekturno dolžnost, ki pa je omejena do faze obravnavanja glavne stvari. Korektura je torej možna tudi po predhodnem preizkusu tožbe in pred razpisom glavne obravnave; brez sodelovanja pravdnih strank. Pritožbeni očitek, da je sodišče brez predhodnega poziva strank samo označilo sporno vrednost, je zato neutemeljen.

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da so tožniki navedli očitno prenizko vrednost spornega predmeta. Odločitev, da znaša vrednost spornega predmeta najmanj 130.957,33 EUR, je sodišče prve stopnje utemeljilo s tem, da je vrednost premoženja, s katerim je zapustnik razpolagal z oporoko (s tožbo se uveljavlja razveljavitev oporoke), najmanj 130.957,33 EUR. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje upravičeno kot merilo spora vzelo vrednost zapuščine (primerjaj 25. člen Zakona o sodnih taksah). Pri ocenitvi nepremičnega dela zapuščine – stanovanja ….., 63,04 m2, je sodišče prve stopnje uporabilo podatke GURS na njihovi spletni strani o vrednosti nepremičnine. Takšen način preveritve vrednosti je razumen (pri čemer ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da je splošno znano, da ti podatki niso pravilno ovrednoteni“) in je tudi v skladu s četrtim odstavkom 44. člena ZPP, po katerem se mora sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Pri ocenitvi vrednosti zapuščine v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati prijavljenih terjatev, stroškov pogreba in drugih izdatkov ob smrti zapustnika, saj pritožnik ne navede konkretnih podatkov o njihovi višini. Tudi sicer pritožbene navedbe ne morejo vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje (za pristojnost Okrožnega sodišča v Kranju bi šlo tudi v primeru, če bi sodišče vrednost spornega predmeta ocenilo na 50.000,00 EUR – prvi odstavek 32. člena ZPP).

V konkretnem primeru je pristojnost sodišča odvisna od označbe vrednosti spornega predmeta. Ker ta vrednost presega 20.000,00 EUR, je za sojenje pristojno okrožno sodišče (v Kranju), kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).