Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ocenilo, da ti ne dajejo podlage za izrek obsodilne sodbe ter obdolženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo, pri tem pa ni izvedlo vseh predlaganih in razpoložljivih dokazov, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče obdolženca iz razloga 3. tč. 350. čl. ZKP oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja zatajitve po čl. 169/I KZ RS, oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo, stroške kazenskega postopka pa naložilo v breme proračuna.

Zoper sodbo se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po čl. 363/I tč. 3 ZKP v zvezi s čl. 366/I ZKP pritožil javni tožilec in predlagal naj jo sodišče druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V odgovoru na pritožbo javnega tožilca je obdolženčev zagovornik ocenil, da pritožba ni utemeljena in predlagal naj jo sodišče druge stopnje zavrne ter potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče v zvezi z napadeno razsojo ni izkoristilo vseh razpoložljivih dokaznih možnosti. Tako bi bilo moč v zadevi podrobneje razčistiti vprašanje odkupnih cen, obdolženčeve seznanjenosti z njimi oziroma morebitne spremembe teh cen, kar vse je pomembno za presojo, ali je obdolženec lahko mislil, da znesek 129.518,00 SIT predstavlja plačilo za tri bike. V zvezi s tem bi bilo potrebno tudi oceniti kakšno je razmerje med tako imenovano živo težo in klavnostjo in ali pri tem lahko pride do takšne razlike, da ni bilo nujno, da bi moral biti obdolženec posebej pozoren na višino omenjenega izplačila. Sicer je treba pritrditi ugotovitvam prvostopnega sodišča, da je bilo poslovanje zadruge pri odkupu neurejeno, nadalje se je tudi izkazalo, da L. P., ki je sicer pomagal obdolžencu pri nalaganju bikov, kot pravi dveh in ne treh bikov, sicer večkrat pomagal M. G., ki je živali prevzel. Ta okoliščina ni brez pomena za dokazno oceno oz. presojo verodostojnosti izpovedb prič, glede teh izpovedb se bo moralo sodišče določno opredeliti, kot to v pritožbi opozarja pritožnik. Seveda pa zgolj logična ocena dokazov oz. logično sklepanje ne more zadostovati za izrek obsodilne sodbe, saj praviloma takšno sklepanje temelji zgolj na možnosti in motivu storilca za izvršitev dejanja, v tem primeru pa, ko ni na razpolago neposrednih dokazov, bo treba, kot to pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, za izrek obsodilne sodbe izključiti vsako realno možnost, da je obdolženec vendarle oddal tudi tretjega bika ali pa bo moralo prvostopno sodišče znova odločiti tako kot je to storilo z izpodbijano sodbo.