Jedro

Dokazovanja zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa zahteva dve opozorili notarja strankama: (-) da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ter (-) da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se njegov izrek poslej glasi: Ugovoru dolžnikov se ugodi, sklep o izvršbi Ig 58/2012 z dne 8. 8. 2012 in opravljena izvršilna dejanja se razveljavijo ter se predlog za izvršbo zavrne.

Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje povrniti dolžnikoma 1.356,50 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od devetega dne po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.

Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje povrniti dolžnikoma 617,20 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od devetega dne po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi Ig 58/2012 z dne 8. 8. 2012 kot neutemeljen (prva točka izreka) in sklenilo, da dolžnik sam trpi svoje stroške ugovornega postopka (druga točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik predlogu za izvršbo poleg Notarskega zapisa Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV 298/2010 z dne 1. 4. 2010 priložil dopis – odstop od kreditne pogodbe z dne 9. 3. 2012, s katerim je bil dolžnik obveščen, da upnik zaradi neuspešne izterjave zapadlih neplačanih obveznosti z 19. 3. 2012 odstopa od pogodbe, ter da je s tem zapadla v plačilo celotna obveznost po pogodbi, ki na dan odstopa znaša 45.370,36 EUR. Dolžnik je bil še pozvan, da plača dolgovani znesek v 8 dneh od odstopa od pogodbe, ter seznanjen, da tečejo od dneva odstopa od pogodbe do plačila zakonske zamudne obresti. Izjavi je upnik priložil dokazilo o vročitvi izjave dolžniku (podpisana povratnica z dne 12. 3. 2012). Upnik dolžnika v izjavi o zapadlosti terjatve z dne 9. 3. 2012 res ni opozoril na 20.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), vendar ga tudi ni bil dolžan. Na pravice in obveznosti po 20.a členu ZIZ je bil dolžnik opozorjen že v notarskem zapisu. Obveznost, da mora (ponovno) opozorilo po 20.a členu ZIZ vsebovati tudi izjavo o zapadlosti terjatve, pa iz zakonodaje ne izhaja.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo dolžnika po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ . V pritožbi navajata, da 20.a člen ZIZ določa, da notar, če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Notar stranke opozori, da lahko namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku. Iz navedenega ter iz sklepa VSL I Ip 2025/2008 izhaja, da mora že notarski zapis vsebovati izrecno zapisan ta pouk, kar pomeni, da mora povzemati celoten tekst tretjega odstavka 20.a člena ZIZ. Glede na to, da cit. notarski zapis ne vsebuje pouka notarja v skladu z 20.a členom ZIZ in da je v tej zadevi celotna terjatev zapadla zaradi drugega, bodočega in negotovega dejstva (odstopa od pogodbe), je zapadlost potrebno dokazovati v skladu z 20.a členom ZIZ (podobno sklep VSL I Ip 2025/2008). O zapadlosti terjatve tako ni bil pravilno obveščen, saj zaradi odsotnosti pouka pisna izjava upnika o zapadlosti terjatve ne zadostuje.

Pritožba je bila vročena upniku, vendar ta nanjo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi Notarskega zapisa Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve opr. št. SV 298/2010 z dne 1. 4. 2010 (priloga A 3). Izvršilni naslov je na podlagi druge točke drugega odstavka 17. člena ZIZ samo izvršljiv notarski zapis. Ta je to tedaj, če je v skladu s prvim odstavkom 20.a člena ZIZ (1.) dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo (kar pritožbeno ni sporno) in če je (2.) terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Zapadlost terjatve, ki izhaja iz notarskega zapisa, se na podlagi nadaljnjih določb 20.a člena ZIZ dokazuje na dva načina: (-) z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino (drugi odstavek 20.a člena ZIZ), ali (- poenostavljeno) z upnikovo pisno izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ).

Vendar pa tretji odstavek 20.a člena ZIZ v nadaljevanju za ta poenostavljeni način dokazovanja zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa zahteva dve opozorili notarja strankama: (-) da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ter (-) da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku. Teh dveh zakonskih zahtev sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni povzelo, čeprav se je sklicevalo na tretji odstavek 20.a člena ZIZ. Prvega, in v tem primeru bistvenega opozorila notarja, priloženi notarski zapis ne vsebuje, kar dolžnika utemeljeno navajata v pritožbi. Upnik v odgovoru na ugovor dolžnikov ni zatrjeval, da bi ga vseboval, temveč zgolj, da je ravnal v skladu z določili kreditne pogodbe, v kateri je navedeno, da sme odstopiti od pogodbe v primeru, če uporabnik kredita ne izpolni pravilno in pravočasno katere koli od svojih plačilnih zapadlih obveznosti po tej pogodbi ali katerem koli drugem pravnem poslu, sklenjenim z njim, da dolžnik svojih obveznosti ni izpolnjeval in je zato odstopil od pogodbe tako, da je dolžnika z dopisom o odstopu od kreditne pogodbe z dne 9. 3. 2012 seznanil, da bo z 19. 3. 2012 odstopil od pogodbe in mu dal 8 dnevni rok za plačilo dolgovanega zneska, da je dolžnik odstop prejel 12. 3. 2012, kar potrjuje povratnica ter da ni potrebno, da notarski zapis SV 298/2013 vsebuje pouk notarja v skladu z 20.a členom ZIZ (listna št. 24 spisa). Sodišče prve stopnje je temu sledilo, kar pa ne drži. Gre za materialnopravno določbo ZIZ, ki je veljala že v času sklepanja notarskega zapisa. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zmotno presodilo listino – notarski zapis, izpodbijana odločba pa se je opirala samo na ta dokaz. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi dolžnikov in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da je ugodilo ugovoru dolžnikov, sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja razveljavilo ter zavrnilo predlog za izvršbo (druga alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

Na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče druge stopnje, če spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka. Upnik je dolžnikoma neutemeljeno povzročil stroške ugovornega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ), saj sta dolžnika z ugovorom uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je dolžnikoma priznalo nagrado pooblaščeni odvetniški družbi za ugovor po tar. št. 3468 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT) v znesku 411,00 EUR, pavšal za poštne in telekomunikacijske storitve po tar. št. 6002 ZOdvT v znesku 20,00 EUR, sodno takso za ugovor v znesku 40,00 EUR, 20 % DDV po tar. št. 6007 ZOdvT, nagrado za narok po tar. št. 3469 ZOdvT v znesku 411,00 EUR, nagrado za dodatno stranko po tar. št. 1200 ZOdvT v znesku 205,50 EUR in kilometrino L.-Ž.-L. po tar. št. 6003 ZOdvT v znesku 49,58 EUR. Skupaj je priznalo 1.356,50 EUR. Odločitev o zakonskih zamudnih obresti temelji na načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS, sprejetem na občni seji z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006, sedma stran). Sodišče druge stopnje dolžnikoma ni priznalo nagrade za drugo obrazloženo vlogo z dne 14. 2. 2013 (šlo je le za dopis s priloženimi dokazi, ki pa ni bil potreben), dodatno priglašen pavšalni strošek za poštne in telekomunikacijske storitve, sodno takso ter DDV, ker ti stroški niso ponovno nastali.

Upnik mora dolžnikoma povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, ker jima jih je neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), in ker sta dolžnika s pritožbo uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je dolžnikoma priznalo nagrado pooblaščeni odvetniški družbi za sestavo pritožbe po tar. št. 3210 ZOdvT v znesku 411,00 EUR, pavšal za poštne in telekomunikacijske storitve po tar. št. 6002 ZOdvT v znesku 20,00 EUR, DDV in strošek sodne takse v znesku 100,00 EUR. Skupaj je priznalo 617,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi na podlagi cit. načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS.