20. 5. 2005

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 4. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 202/2003 z dne 27. 10. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Idriji št. I 02/00296 z dne 4. 4. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.V pravdi zaradi motenja posesti je sodišče odločilo, da mora toženec z deskami ograditi kup peska na parc. št. 11 k.o. V. V. in deske podloži s kamenjem. Ker toženec svoje obveznosti ni izpolnil, je ustavna pritožnica v izvršilnem postopku predlagala izdajo sklepa o določitvi sodnih penalov. Okrajno sodišče je s sklepom z dne 10. 7. 2000 predlogu ugodilo, dolžniku določilo dodaten rok dveh dni za izpolnitev obveznosti; z grožnjo, da bo moral pritožnici za vsak dan zamude plačati sodne penale v višini 30.000 SIT, če naložene obveznosti v postavljenem roku ne bo izpolnil. Sklep o določitvi sodnih penalov je postal pravnomočen dne 18. 10. 2000. Pritožnica je dne 12. 2. 2001 vložila predlog za izvršbo sklepa o določitvi sodnih penalov. Sodišče je njenemu predlogu ugodilo in dne 9. 5. 2001 izdalo sklep za izterjavo sodnih penalov v znesku 1.320.000 SIT, ki je postal pravnomočen dne 23. 5. 2001. Pritožnica je dne 9. 12. 2002 ponovno vložila predlog za izvršbo na podlagi sklepa o določitvi sodnih penalov, in sicer zaradi izterjave sodnih penalov v višini 19.800.000 SIT. Okrajno sodišče je z izpodbijanim sklepom z dne 4. 4. 2003 njen predlog zavrnilo. Zoper prvostopenjski sklep je pritožnica vložila pritožbo. Višje sodišče je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje, da sta ji z izpodbijano odločitvijo (tj. z zavrnitvijo predloga za izvršbo zaradi izterjave sodnih penalov v znesku 19.800.000 SIT) kršena načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Zatrjuje, da dolžnik svoje obveznosti še vedno ni izpolnil. Meni, da morajo pravnomočne odločbe veljati za vse.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnica sicer zatrjuje kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar zatrjevanih kršitev ne utemelji. Zgolj očitek o napačnosti izpodbijane sodne odločbe ne zadošča za ugotovitev, da je bila kršena katera od človekovih pravic. Za utemeljitev ustavne pritožbe bi morala pritožnica izkazati, da izpodbijana odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču. Kot izhaja iz sklepa Višjega sodišča, izpodbijana odločitev temelji na stališču, da bi bilo z ugoditvijo pritožničinemu predlogu vzpostavljeno očitno nesorazmerje z dolžnikovo obveznostjo in bi se nedenarna obveznost spremenila v denarno, kar pa ni namen tega izvršilnega postopka. Da bi bilo to stališče ustavno nedopustno, pritožnica v ustavni pritožbi niti ne zatrjuje.

5.Glede na določbo prvega odstavka 52. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, Ustavno sodišče ni moglo upoštevati pritožničine vloge (dopolnitve ustavne pritožbe), prejete dne 14. 3. 2005.

6.Ker očitno ne gre za kršitve pravic iz 14. in 22. člena Ustave, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger