Jedro

V pritožbenem postopku je v sporu majhne vrednosti dovoljeno grajati dokazno oceno samo takrat, kadar je ta opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. čl. ZPP, ne pa kadar je vsebino neprepričljiva (zmotna ugotovitev dejanskega stanja).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožena stranka nosi stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II I 2002/9674 z dne 22.8.2002, sicer v 1. točki izreka za glavnico 333,35 EUR ter zakonske zamudne obresti od zneska 319,87 EUR v višini 319,87 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 54,02 EUR od 17.7.2002 do plačila ter v 3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka v višini 104,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.9.2002. V presežku je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani razveljavilo ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi o plačilu pravdnih stroškov, in sicer je toženi stranki naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v višini 433,98 EUR s pripadki in ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke iz naslova pogodbene kazni nasproti tožeči stranki v višini 344,33 EUR s pripadki.

Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh razlogov po 338. čl. ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi v celoti, tožeči stranki pa naloži v plačilo vse stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi sodišču prve stopnje očita, da sodbe ni mogoče preizkusiti, ker ta nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je zato podana bistvena kršitev določb Zakona o pravdnem postopku. Poleg tega naj bi sodišče kršilo tudi določilo 8. čl. ZPP, saj ni vestno in skrbno presodilo vsakega dokaza posebej. Zaključek sodišča prve stopnje na 4. strani sodbe, da je prišlo v zapisniku z dne 27.9.2009 do napake v datumu potrditve končne situacije je zmoten. Takšen zaključek z ničemer ni argumentiran. Na računu št. 72-K2-66/01 z dne 30.8.2001 je naveden napačen datum valute plačila, tožena stranka je dokazovala z zapisnikom z dne 27.9.2001, to je vtoževani račun pravočasno plačan, obračun zamudnih obresti pa nepravilen. Tudi zaključek, da je tožena stranka prevzela izpolnitev preko upravnika L. L. gospoda J. M. je napačen. Toženka nikoli ni prevzela izpolnitve tožnika, mu je pa pravočasno 17.12.2001 poslala dopis, da zahteva plačilo pogodbene kazni v višini 82.517,20 SIT, ker tožnikove izpolnitve do danes še ni prejela. Napačno je stališče sodišča, da tožnik lahko obračuna zamudne obresti, jih pripiše glavnici ter vtožuje poleg tega seštevka še procesne obresti. Izpodbijane sodbe pa se tudi ne da preizkusiti po višini in po zneskih obresti ker sodišče višine obračunanih obresti ni pojasnilo v obrazložitvi. Sodba nima obrazložitve glede višine pravdnih stroškov, ki so nesorazmerno visoki glede na vloge tožeče stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti določila glede postopkov o sporih majhne vrednosti, ki jih Zakon o pravdnem postopku vsebuje v 30. poglavju. Po določilu 1. odst. 458. čl. ZPP se sodbo v takšnem postopku lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodbe pa ni dopustno izpodbijati zaradi nepopolne ali nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.

V pritožbenem postopku je v sporu majhne vrednosti dovoljeno grajati dokazno oceno samo takrat, kadar je ta opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. čl. ZPP, ne pa kadar je vsebino neprepričljiva (zmotna ugotovitev dejanskega stanja). Formalni okviri proste dokazne ocene zahtevajo, da je le ta vestna, skrbna (preverljivo obrazložena) ter analitično sintetična. Vsem navedenim kriterijem izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ustreza. Pritožbena navedba, da sodbe ni mogoče preizkusiti ker dokazi niso presojeni vestno in skrbno je pavšalna in zato neutemeljena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo,da je prišlo v zapisniku z dne 27.9.2009 do napake v datumu potrditve končne situacije. Vse nasprotne pritožbene navedbe se nanašajo na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v tem postopku ni dopusten. Enako velja tudi za pritožbeno navedbo, da je na računu napačen datum valute plačila, da tožena stranka ni prevzela izpolnitve preko upravnika L. Posledično je pravilna tudi ocena sodišča prve stopnje v 5. odst. na strani 4 izpodbijane sodbe, da pogodbena kazen ni bila uveljavljena v skladu s pogodbenimi določili oziroma uzanci, saj ni bila zajeta v nobeni obračunski situaciji.

Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da so zakonske zamudne obresti zakonska posledica zamude s plačilom denarne obveznosti in da zato posebno obvestilo niti ni potrebno. Procesne obresti pa gredo stranki od trenutka vložitve tožbe dalje.

Protispisna je pritožbena navedba, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti glede višine obresti, saj je sodbi priložen obračun obresti, ki je sestavni del obrazložitve sodbe. Protispisna je tudi pritožbena navedba, da sodba nima obrazložitve glede višine priznanih stroškov. Sodišče je stroškovno odločitev obsežno obrazložilo v 2. in v 4. odst. na strani 6 izpodbijane sodbe, pritožbena navedba da so priznani stroški nesorazmerno visoki, pa pavšalna, zato neutemeljena.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev na katere pazi v skladu s 3. odst. 350. čl. ZPP po uradni dolžnosti pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).