Jedro

1. alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP ne odobri med drugim zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve teh dejanj povzročena pravno priznana škoda. Upoštevaje navedeno je tožena stranka tožnika pozvala na predložitev listin, na podlagi katerih bi bila mogoča presoja, ali je tožniku nastala pravno priznana škoda. Vendar kot pravilno ugotovi tožena stranka in kar je razvidno tudi iz spisa, tožnik pravno priznane škode ni izkazal.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika (v nadaljevanju tudi prosilec) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, V K ... z dne 29. 6. 2016 ter za sestavo in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani V K ... zoper obdolženo A.A., zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in prvem odstavku 159. člena KZ-1. 2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je pristojni organ za BPP dne 26. 8. 2016 prejel prošnjo prosilca za dodelitev BPP, ki jo je s sklepom Bpp ... z dne 31. 8. 2016 zavrgel kot nepopolno, saj prosilec ni pojasnil oz. verjetno dokazal, da mu je bila zaradi storitve kaznivih dejanj obrekovanja in razžalitve povzročena pravno priznana škoda, kar je v skladu z 8. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) poseben pogoj za dodelitev BPP v takih zadevah. Zoper omenjeni sklep je prosilec sprožil upravni spor in s sodbo I U 1432/2016 z dne 26. 10. 2016 je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani tožbi ugodilo, odpravilo sklep in zadevo vrnilo organu za BPP v ponovno odločanje. V sodbi je sodišče med drugim navedlo, da v zadevi ni šlo za to, da bi bila vloga nepopolna v smislu 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ampak je tožena stranka menila, da tožnik ni predložil dokazov v zvezi z obstojem pravno priznane škode v okviru 8. člena ZBPP, zato bi moral organ za BPP vlogo obravnavati po vsebini.

3. Upoštevaje napotek sodišča je organ za BPP v ponovnem postopku prošnjo obravnaval po vsebini. Na podlagi vpogleda v elektronski vpisnik je ugotovil, da se kazenski postopek za katerega prosilec zaproša za BPP, vodi zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 158. člena KZ-1 (razžalitev) in prvem odstavku 159. člena KZ-1 (obrekovanje). V teh primerih mora biti za dodelitev BPP poleg ostalih pogojev izpolnjen tudi poseben pogoj iz 8. člena ZBPP. Prva alineja 8. člena ZBPP v zvezi s kaznivimi dejanji zoper čast in dobro ime (ZBPP našteva kazniva dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja) namreč določa, da se BPP v teh primerih ne odobri, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve navedenih kaznivih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Organ za BPP je prosilca s pozivom na dopolnitev pozval, da svojo prošnjo dopolni tako, da pristojnemu organu predloži izjavo, v kateri naj natančno in konkretno pojasni, da mu je zaradi navedenih kaznivih dejanj nastala pravno priznana škoda, katera škoda mu je nastala ter za svoje navedbe predloži ustrezna dokazila, hkrati pa predloži tudi izjavo, v kateri naj navede razloge za vložitev pritožbe. Prosilec je v odgovoru na poziv navedel, da mu je bila za navedeni postopek z odločbo Bpp ... že dodeljena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje, da je bila pravno priznana škoda obravnavana v tej odločbi in mu je zato ni potrebno ponovno dokazovati. Prosilec prošnje ni dopolnil v skladu z napotili organa za BPP in pogoja iz 8. člena ZBPP ni dokazal in tudi ni predložil ustreznih dokazil. Po vpogledu v spis Bpp ... je organ za BPP ugotovil še, da se pravno priznana škoda v tem postopku ni presojala in da so neutemeljene navedbe prosilca, da mu ni potrebno ponovno dokazati obstoja pravno priznane škode. Upoštevaje vse navedeno je organ za BPP prošnjo prosilca kot neutemeljeno zavrnil. Ob tem je organ za BPP še dodal, da se za vsako obliko BPP izda drugo odločbo in je treba izpolnjevanje pogojev, tako splošnih kot posebnih, kamor spada tudi pogoj iz 8. člena ZBPP, preveriti vsakič znova.

4. Tožnik v tožbi predlaga, da sodišče izpodbijani akt odpravi, podrejeno pa, da ga odpravi in vrne zadevo v nov postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka. Navaja, da je nastalo škodo pojasnil v dopisu, v katerem je obširno navedel pritožbene razloge, sicer pa je mnenja, da od pravnega laika ni možno zahtevati, da navede razloge, zaradi katerih bi bila pritožba uspešna. Ne držijo navedbe tožene stranke, da naj bi se postopek prvotno vodil zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 170. člena KZ-1 in prvem odstavku 169. člena KZ-1, zdaj pa naj bi se vodil zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 158. člena KZ-1 in prvem odstavku 159. člena KZ-1, kar naj bi vplivalo na to, ali se tožniku BPP odobri ali ne. Žalitev, obrekovanje in razžalitev pomeni neodvisno od 8. člena ZBPP, ki je po mnenju tožnika protiustaven, kršitev ustavne pravice do dostojanstva in bi jo pravna država morala upoštevati. V nadaljevanju tožnik pojasnjuje, da so izjave A.A. prekoračile vse meje dobrega okusa in upravičeno zahteva njeno kaznovanje. Meni tudi, da mu želi vodja oddelka za BPP pri toženi stranki škodovati in to podrobneje pojasnjuje. Poleg tega pa je po njegovem mnenju ureditev v ZBPP, ko gre za vlaganje pritožbe, v nasprotju z ustavo. Organ za BPP o prošnji pogosto ne more odločiti v roku 10 do 15 dni, zato bi moral zakon določiti, da rok za vložitev pritožbe v takih primerih ne teče. Predlaga, da sodišče ugotovi, da mu je bila kršena ustavna pravica do pravnega sredstva, do sodnega varstva ter pravica do enakega varstva pravic in vloži zahtevo za oceno ustavnosti ZBPP, ker le-ta preprečuje učinkovito vlaganje pravnih sredstev.

5. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani izdano v kazenskem postopku, v katerem tožnik nastopa kot zasebni tožilec zoper A.A. 8. Ni sporno, da tožnik A.A. očita storitev kaznivih dejanj, ki sta našteti v 1. alineji 8. člena ZBPP (kaznivo dejanje obrekovanja in razžalitve). Ta alineja določa, da se BPP ne odobri med drugim zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve teh dejanj povzročena pravno priznana škoda.

9. Upoštevaje navedeno je tožena stranka tožnika pozvala na predložitev listin, na podlagi katerih bi bila mogoča presoja, ali je tožniku nastala pravno priznana škoda. Vendar kot pravilno ugotovi tožena stranka in kar je razvidno tudi iz spisa, tožnik pravno priznane škode ni izkazal. Po prejemu prošnje za dodelitev BPP je tožena stranka tožnika z dopisom pozvala na dopolnitev prošnje z navodilom, da naj predloži izjavo, v kateri naj natančno in konkretno pojasni, da mu je zaradi navedenih kaznivih dejanj nastala pravno priznana škoda, katera pravno priznana škoda mu je nastala, ter za svoje navedbe predloži ustrezna dokazila. Tožnik prošnje ni dopolnil oziroma je v odgovoru na poziv sodišča le navedel, da je bila BPP že odobrena za postopek pred sodiščem prve stopnje in ni potrebno ponovno dokazovati obstoja pravno priznane škode. Tožena stranka je vpogledala v spis Bpp ... in ugotovila, da se v tem postopku ni presojala pravno priznana škoda in so neutemeljene navedbe tožnika, da mu ni potrebno ponovno dokazati obstoja le-te. Tožnik torej ni dokazal škode ter ni predložil nobenih ustreznih dokazil v postopku pred organom za BPP, kar je razvidno tudi iz dokumentacije v spisu. Ker ni izkazal dodatnega pogoja za dodelitev BPP, ki se zahteva v primeru kazenskega postopka v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji, je tožena stranka njegovo prošnjo pravilno zavrnila.

10. Tožnik ugovarja neustavnost določbe 1. alineje 8. člena ZBPP. Navaja, da je pravica do dostojanstva ustavna pravica, če pa ni mogoče odobriti BPP za njeno varovanje, bi to pomenilo kršenje ustavnih pravic tožnika v kazenskem postopku. Sodišče v zvezi s tem odgovarja, da pravica pridobiti BPP ni ustavna pravica, zato je imel zakonodajalec pravico, da s tehtanjem opredeli minorne postopke, za katere BPP ne bo predvidena. Za primer kaznivih dejanj navedenih v 1. alineji 8. člena ZBPP je dodelitev BPP dopustil ob izpolnitvi dodatnega pogoja. Varovanje pravice do dostojanstva torej ni izključeno iz sistema dodelitve BPP, da tožnik ni izkazal dodatnega pogoja iz te alineje, pa ni stvar neustavnosti.

11. Sodišče, glede na ugovore tožnika o neustavnosti ureditve ZBPP, še pripominja, da se tožnikovo nestrinjanje s pravno ureditvijo, ker se v primeru vložitve prošnje za BPP prekluzivni roki ne prekinejo, nanaša bolj na procesne zakone in ni stvar urejanja ZBPP. Sodišče opozarja na to, da je zakonodajalec v ZBPP predvidel situacije, ko prosilec prosi za BPP in bi lahko zamudil rok za kakšno pravno dejanje. Tako prvi odstavek 36. člena ZBPP določa, da če bi prosilec zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna BPP).

12. Ker tožbeni ugovori po navedenem niso utemeljeni, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. 14. V zadevi je sodišče odločilo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 15. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.