Jedro

Po ZIKS-1 odločanje o alternativni izvršitvi zaporne kazni ni okoliščina, ki bi jo smelo sodišče, ki odloča o izvršitvi kazni zapora, upoštevati kot razlog za odložitev izvršitve kazni (člen 24 ZIKS-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Obsojenka je dolžna nastopiti kazen zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora ... prvi naslednji delovni dan po vročitvi te odločbe.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo obsojenke za odlog izvršitve kazni (točka I. izreka), odločilo, da je obsojenka dolžna nastopiti kazen v ZPKZ ... prvi delovni dan po vročitvi izpodbijane odločbe (točka II. izreka) in da pritožba zoper izpodbijano odločbo zadrži izvršitev kazni (točka III. izreka).

2. Zoper odločbo je pooblaščenec obsojenke vložil pritožbo brez navedb pritožbenih razlogov. Pritožnik je predlagal, da se prošnji za odložitev izvršitve kazni zapora odloži do pravnomočne odločitve o predlogu obsojenke za nadomestno izvršitev kazni eno leto in šest mesecev zapora.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz vsebine pritožbenih navedb je razvidno, da se pravzaprav pritožnik strinja z razlogi izpodbijane odločbe, skratka, da po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) odločanje o alternativni izvršitvi zaporne kazni ni okoliščina, ki bi jo smelo sodišče, ki odloča o izvršitvi kazni zapora upoštevati kot razlog za odložitev izvršitve kazni (člen 24 ZIKS-1). Trdi pa, da bi moralo sodišče prve stopnje takšno procesno situacijo presojati tudi iz vidika sorazmernosti. Drugače povedano, sodišče bi vendarle moralo upoštevati kot verjetno okoliščino, da bo obsojenkina zahteva za alternativno izvršitev kazni zapora utemeljena ter da bi začetek prestajanja kazni zapora pomenil hud poseg v pravico do osebne svobode obsojenke.

5. Tako začrtano izhodišče v pritožbi ni utemeljeno. Postopek za izvršitev kazni zapora je določen v ZIKS-1, ki takšnega primera, kot ga nenazadnje ocenjuje pravilno tudi pritožnik, ne šteje med razloge za odlog izvršitve kazni zapora. Prav zato, da se spoštuje pravnomočna kazenska sodba, jo mora sodišče izvršiti v kratkih rokih, kot nenazadnje pravilno ugotavlja tudi pooblaščenec obsojenke, z razliko od postopka, ki ureja primere nadomestne izvršitve kazni zapora.

6. Neutemeljena je tudi pritožbena teza, da bi moralo sodišče v takšnih procesnih situacijah upoštevati intencijo Zakona o probaciji (ZPro). Navedeni zakonski predpis ureja vprašanja izvrševanja sankcij, vendar tistih, ki so navedena v prvem odstavku 2. člena ZPro. Ustavno skladna je torej odločitev sodišča prve stopnje, ko je pravilno presodilo, da postopek za nadomestno izvršitev kazni zapora ni procesna ovira in da bi moralo sodišče odložiti izvršitev kazni zapora do zaključka postopka v zvezi z alternativno izvršitvijo kazni zapora. Če bi zakonodajalec izrecno suspendiral pravnomočno izvršljivo kazensko sodbo in tudi predvidel tovrstne situacije, ki jih je nakazal v pritožbi pooblaščenec obsojenke, bi lahko sodišče v takšnih primerih smelo odločiti na način, kot je predlagal pritožnik.

7. Pritožba zoper prvostopenjsko odločbo je na podlagi prvega odstavka 26. člena ZIKS-1 zadržala izvršitev kazni. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZIKS-1 določilo nov datum nastopa kazni. Obsojenka je dolžna nastopiti kazen zapora v ZPKZ ... prvi naslednji delovni dan po vročitvi te (drugostopenjske) odločbe. Če se obsojenka po tej odredbi ne bo ravnala, bo lahko sodišče prve stopnje zoper njo odredilo privedbo na način in s posledicami, ki jih je zapisalo v 5. točki obrazložitve izpodbijane odločbe.