Jedro

Ker je prikrajšanje na strani upnika ena od predpostavk za utemeljenost kondikcijskega zahtevka, ki morajo biti izpolnjene kumulativno (poleg prikrašanja so predpostavke še neobstoj temelja izpolnitve, obogatitev na strani pridobitelja in medsebojna vzročna zveza med obogatitvijo in prikrajšanjem), je zahtevek neutemeljen že zato, ker tožnika z ugotovljenim izpolnitvenim ravnanjem nista bila prikrajšana, kakor je povsem pravilno presodilo že sodišče prve stopnje.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožnika morata v 8 dneh od vročitve te odločbe tožencu nerazdelno povrniti njegovo stroške pritožbenega postopka v višini 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Oris zadeve

1.Tožnika sta v tožbeni podlagi zatrjevala, da je prvi tožnik lastnik osebnega vozila z reg. št. LJ ..., druga tožnica pa njegova uporabnica. Nadaljevala sta, da je prvi tožnik partnerju druge tožnice, A. A., izročil denar za nakup elektronske vinjete za uporabo avtocest, ta pa je naslednjega dne, in sicer 27. 11. 2023, pri pooblaščenem prodajalcu - družbi B., d. d. - kupil elektronsko letno vinjeto. A. A. je prodajalcu je predložil prometno dovoljenje in nato pregledal registrsko oznako, ki jo je zapisal prodajalec, pri čemer je opazil, da ni vpisane oznake kraja v registrski številki. Po stališču tožnikov bi moral prodajalec kupca vinjete (torej A. A.) na to opozoriti. Naslednji dan je prvi tožnik prejel plačilni nalog za plačilo globe v višini 300,00 EUR ter račun za plačilo tedenske vinjete v višini 16,00 EUR, ker bi naj to vozilo cestninsko cesto uporabljalo brez veljavne elektronske vinjete. Tožnika razumeta, da po stališču toženke ta vinjeta nikoli ni veljala oziroma je "nikoli ni bilo", zaradi česar je bil toženec neupravičeno obogaten.

S tožbenim zahtevkom tožnika zahtevata vračilo zneska plačila za nakup elektronske letne vinjete v višini 117,50 EUR in za nakup elektronske tedenske vinjete v višini 16,00 EUR, skupaj torej 133,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 11. 2023 dalje do dne plačila.

2.Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja dejstva:

-Prvi tožnik je lastnik vozila z reg. št. LJ ..., druga tožnica pa njegova uporabnica.

-Dne 27. 11. 2023 je A. A. za vozilo z oznako ... kupil elektronsko letno vinjeto za kupnino v višini 117,50 EUR na pooblaščenem prodajnem mestu pri družbi B., d. d.

-Ker vozilo z oznako LJ ... dne 28. 11. 2023 ni imelo veljavne elektronske vinjete, je prvi tožnik prejel plačilni nalog za plačilo globe v višini 300,00 EUR zaradi storjenega prekrška (vožnje brez veljavne elektronske vinjete) in račun za plačilo tedenske elektronske vinjete v višini 16,00 EUR. Ta račun je bil plačan. Račun za plačilo tedenske elektronske vinjete je bil izdan zaradi storjenega cestninskega prekrška na podlagi 10.3. točke Splošnega akta o cestninjenju (Splošni akt). O prekršku je bilo odločeno s pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil prvemu tožniku namesto globe izrečen opomin in naloženo plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR.

-Toženka kljub pozivom ni pristala na vračilo celotnega zneska nakupa letne elektronske vinjete, pač pa le sorazmernega zneska.

3.Sodišče prve stopnje je zahtevek presojalo po določilih 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ) o neupravičeni pridobitvi. Ker na podlagi tožbenih trditev (in zato tudi na podlagi ugotovljenih dejstev) ni moglo zaključiti, da je A. A. letno elektronsko vinjeto pri toženki kupil v imenu in za račun tožnikov (vsaj glede na v tožbi zatrjevano vsebino njegovega pravnega razmerja do tožnikov), je sodišče prve stopnje presodilo, da izpolnitveno ravnanje pri nakupu te elektronske vinjete ni bilo izvršeno na njuno škodo. Na strani tožnikov z nakupom te vinjete ni prišlo do prikrajšanja, zato je njun zahtevek po določbah 190. člena OZ po presoji sodišča prve stopnje neutemeljen.

Po presoji sodišča prve stopnje enako velja za drugo tožnico glede plačila tedenske elektronske vinjete (znesek v višini 16,00 EUR), saj s toženko ni bila v prav nobenem obligacijskem razmerju. Nadalje je presodilo, da je za plačilo tega znska na strani tožnika obstajala pravna podlaga, saj mu je toženka zaradi storitve cestnega prekrška, ki je bil ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo, na podlagi Splošnega akta morala izdati račun za plačilo cestnine.

Povzetek pritožbenih navedb in navedb iz odgovora na pritožbo

4.Po prepričanju pritožbe je sodišče prve stopnje pri presoji aktivne legitimacije zašlo v medsebojna nasprotja, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti, posledično pa je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnika v pritožbi navajata, da je zaradi napake prodajalca prišlo do izdaje računa za vozilo ... brez označbe kraja na registraciji. Po navedbah pritožbe je popolnoma nepomembno, kdo je kupil in plačal vinjeto, ker gre za plačilo za vožnjo po avtocestah in je izdana na vozilo in ne na lastnika, uporabnika ali njegovega prijatelja. Po stališču toženca vinjeta ni bila neveljavna zato, ker je ni kupil lastnik vozila, pač pa zato, ker na njej ni bilo oznake kraja registrske številke. Tožnika poudarjata, da je to izključna posledica krivde pooblaščenca toženca pri prodaji elektronske vinjete. Če vinjeta ni bila veljavna oziroma je ni bilo, toženka ni upravičena do prejetega denarja.

5.Toženec v odgovoru na pritožbo z obširnimi navedbami pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe.

Presoja pritožbenih navedb

6.Sodbo, ki je bila izdana v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi absolutnih bistvenih kršitev postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), na kar je oba tožnika opozorilo že sodišče prve stopnje v pravnem pouku. Tožnika s pritožbo zato ne moreta uveljavljati nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tudi sicer tega pritožbenega razloga nista z ničemer obrazložila.

7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnika obrazloženo ne izpodbijata zavrnitve zahtevka v višini 16,00 EUR zaradi nakupa tedenske elektronske vinjete, zato bo pravilnost izpodbijane sodbe v tem delu preizkusilo zgolj v obsegu, ki mu ga nalaga preizkus po uradni dolžnosti (prim. drugi odstavek 350. člena ZPP).

8.Tožnika v pritožbi sodišču prve stopnje očitata, da je pri presoji njune stvarne legitimacije zašlo v medsebojna nasprotja (procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), vendar tega ne podkrepita z nobenim argumentom, do katerega bi se pritožbeno sodišče sploh lahko opredelilo. Morebitni obstoj te procesne kršitve je zato preverilo ob preizkusu po uradni dolžnosti in pri tem ugotovilo, da izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih medsebojnih nasprotij, ki bi onemogočala njen preizkus.

9.Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenih dejstvih postavljeni zahtevek pravilno presojalo na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi iz določb 190. člena OZ.

Kljub temu, da določbe OZ enotno urejajo vse vrste zahtevkov zaradi neupravičene obogatitve, gre ob ugotovljenem dejanskem stanju pri terjatvi iz tožbenega zahtevka po pravni teoriji in uveljavljeni sodni praksi za t. i. kondikcijski zahtevek kot eno od oblik zahtevkov iz tega naslova. Ta upniku omogoča zahtevati povračilo izpolnjene obveznosti, če pravni temelj za izpolnitev (obligacijsko razmerje) ni nikoli obstajal, je bil ta neveljaven ali pa je kasneje odpadel. Po tožbenih trditvah (in ugotovljenih dejstvih) namreč ne gre za t. i. verzijski zahtevek, pri katerem do premika premoženja od prikrajšanega do obogatenega ne pride z izpolnitvijo pogodbene obveznosti, pač pa na drug način.

10.Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ima ob takšni pravni podlagi za povračilni kondikcijski zahtevek stvarno aktivno legitimacijo le izpolnitelj obveznosti. V konkretni zadevi ob zgoraj ugotovljenih dejstvih to ni noben od tožnikov (temveč kupec vinjete A. A.), kar vodi v zaključek, da izpolnitveno ravnanje, na katerem gradita svoj zahtevek, ni bilo opravljeno v njuno škodo. Posledično to vodi v presojo, da tožnika s tem izpolnitvenim ravnanjem nista bila prikrajšana.

11.Ker je prikrajšanje na strani upnika ena od predpostavk za utemeljenost kondikcijskega zahtevka, ki morajo biti izpolnjene kumulativno (poleg prikrašanja so predpostavke še neobstoj temelja izpolnitve, obogatitev na strani pridobitelja in medsebojna vzročna zveza med obogatitvijo in prikrajšanjem), je zahtevek neutemeljen že zato, ker tožnika z ugotovljenim izpolnitvenim ravnanjem nista bila prikrajšana, kakor je povsem pravilno presodilo že sodišče prve stopnje.

Sodišču prve stopnje zato posledično ni bilo treba presojati obstoja drugih predpostavk kondikcijske terjatve. V ta okvir sodita vprašanji, (-) ali prodajna pogodba za nakup letne elektronske vinjete, sklenjena med toženko kot prodajalko in A. A. kupcem, (še) velja, in (-) ali je toženka z izpolnitvenim ravnanjem obogatena. Pritožbeno sodišče se zato ne bo izrekalo do stališča toženca iz odgovora na pritožbo, da sta v dejanskih okoliščinah te zadeve veljavni tako prodajna pogodba za nakup letne vinjete kot kupljena letna vinjeta za vozilo z oznako ...

12.Za presojo utemeljenosti zahtevka je ob zgoraj povedanem povsem neutemeljeno stališče tožnikov iz pritožbe, da ni pomembno, kdo je plačal letno elektronsko vinjeto. Glede na pojasnjeno relevantno pravno podlago je za presojo njune stvarne legitimacije odločilno ravno to.

13.Povsem enako bi veljalo celo, če bi tožbene trditve omogočale presojo zahtevka po pravilih o pogodbeni odškodninski odgovornosti (drugi odstavek 239. člena OZ). Tožnika namreč navajata, da bi moral pooblaščeni toženčev prodajalec kupca vinjete (A. A.) opozoriti na napake pri zapisu registrske številke vozila. Stvarna aktivna legitimacija tožnikov je tudi po tej pravni podlagi izključena zato, ker pogodbe o nakupu letne elektronske vinjete nista sklenila tožnika, pač pa nekdo drug. Tožnika v pritožbi ne navajata, da bi v tožbeni podlagi sploh zatrjevala, da je A. A. v razmerju do toženca to vinjeto kupil v njunem imenu in za njun račun.

14.Pritožbeno sodišče soglaša tudi s presojo, da ima plačilo računa za tedensko elektronsko vinjeto v višini 16,00 EUR pravno podlago v obligacijskem razmerju, ki je zaradi uporabe cestninske ceste brez veljavne elektronske vinjete nastalo na podlagi Splošnega akta (v zvezi z 21. členom Zakona o cestninjenju - ZCestn) in izdanega računa. Sodišče prve stopnje je tudi v tem delu materialno pravo pravilno uporabilo.

Končna presoja pritožbe

15.Pritožbeno sodišče po opravljenem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo postopkovnih kršitev, ki jih uveljavlja pritožba in na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek 351. člena ZPP).

O stroških pritožbenega postopka

16.Ker tožnika nista uspela s pritožbo, morata sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

17.Tožnika morata tožencu povrniti njegove potrebne stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP). Toženec je upravičen do nagrade za sestavo odgovora na pritožbo v višini 183,00 EUR (250 točk in 22 % DDV po tar. št. 22/1 OT, pri čemer vrednost točke znaša 0,60 EUR) ter do povračila zneska 3,66 EUR za materialne stroške (11. člen OT), skupaj torej 186,66 EUR, kar sta tožnika dolžna plačati nerazdelno (tretji odstavek 161. člena ZPP glede ne vsebino postavljenega zahtevka) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do dne plačila.

-------------------------------

1Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi (prvi odstavek 190. člena OZ).

2Lutman, K. v: Neupravičena obogatitev v primerjalnem in slovenskem pravu (13. 2. 2025), stran 81-82, stran 86-87, stran 92-93.

3Lutman, K v: prav tam, stran 102.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.