Jedro

Tretji odstavek 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski okvir, določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena Zštip-1. Pri pogoju sofinanciranja iz javnih sredstev dodatno določa, da mora biti sofinanciranje izvedeno na podlagi javnega razpisa ali financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Ker 24. člen ZŠtip-1 ne pogojuje dodelitve sredstev oziroma sofinanciranja na podlagi javnega razpisa oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, je podzakonski akt prekoračil okvir, ki je dopuščen aktu, izdanemu za izvrševanje javnih pooblastil, saj je zožil z zakonom urejeno pravico.

Kadar sodnik meni, da podzakonski akt, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo RS in zakonom, tega akta ne sme uporabiti, saj je vezan le na Ustavo RS in zakon (125. člen Ustave RS in 3. člen Zakona o sodiščih). Pravilniki so na zakon vezani tako, da v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi, zato morajo vsebovati le določbe o izvrševanju posameznih zakonskih določb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo drugostopenjsko odločbo toženke št. ... z dne 24. 1. 2024 in odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. ... z dne 21. 9. 2023 in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Hkrati je odločilo, da mora toženka tožniku povrniti 1.048,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teče od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

2.Zoper sodbo se pritožuje toženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi toženke ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče je v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo materialno pravo, hkrati pa nepopolno ugotovilo relevantno dejansko stanje. Sprejeta odločitev je v nasprotju z določbami in namenom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Tožnik je z vlogo 20. 8. 2023 pri Javnem skladu uveljavljal priznanje Zoisove štipendije za šolsko leto 2023/2024 za prvi letnik izobraževanja na Gimnaziji A. Vič. Kot izjemni dosežek je uveljavljal tekmovanje B. z dne ... (zlato priznanje), tekmovanje iz C. z dne ... (srebrno priznanje) in tekmovanje D. z dne ... (zlato priznanje). Vloga je bila zavrnjena z odločbo z dne 21. 9. 2023 z obrazložitvijo, da je tožnik sicer v predhodnem šolskem letu dosegel povprečno oceno 4,85, vendar noben dosežek ni ustrezen, ker ne izpolnjujejo ali pogoja iz 24. člena ZŠtip-1 glede doseženih zlatih ali srebrnih priznanj na državnih tekmovanjih ali pogoja iz 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Pravilnik). Omenjena tekmovanja v letu 2022/2023 in v preteklih treh letih od datuma tekmovanja niso bila ustrezno financirana, dosežki s tega tekmovanja niso ustrezni. Ker tožnik ne izkazuje vsaj enega izjemnega dosežka in vsaj še enega od ostalih meril, ne more biti upravičen do štipendije. Javni sklad ni preverjal izpolnjevanja ostalih pogojev. Pravna podlaga za odločitev v tem sporu je 24. člen ZŠtip-1 po 1. in 2. alineji prvega odstavka. V petem odstavku 24. člena ZŠtip-1 je bilo ministru dano pooblastilo, da natančnejšo opredelitev in uveljavljanje do izjemnih dosežkov določi s podzakonskim aktom. V 5. členu Pravilnika so opredeljeni izjemni dosežki na državnih tekmovanjih. Na podlagi tretjega odstavka citiranega 5. člena Pravilnika se šteje, da je pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev iz 4. alineje prejšnjega odstavka izpolnjen, če je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Toženec ne soglaša z razlago sodišča, da določbe 5. člena Pravilnika nedopustno ožijo zakonski pojem financiranja oziroma sofinanciranja iz javnih sredstev. Napačna in nesprejemljiva ter preširoka je razlaga sodišča pojma "javno sofinanciranje državnih tekmovanj iz javnih sredstev" po 1. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1. S podano razlago tega pojma v izpodbijani sodbi je prav tako kršilo številna ustavna načela, medtem tudi načelo pravne varnosti in predvidljivosti, enake obravnave oziroma enakosti med samimi vlagatelji v povezavi s tekmovanji, ki jih uveljavljajo. Na podlagi 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 za izjemne dosežke štejejo najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev, oziroma po 2. alineji prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev. Glede na hierarhijo pravnih aktov je s Pravilnikom podana pravna podlaga za konkretizacijo upoštevanih izjemnih dosežkov in načina točkovanja, kar je bilo s citiranim pravilnikom uresničeno. Spoštovano je načelo pravne varnosti, predvidljivosti v skladu z 2. členom Ustave RS, načelo usklajenosti pravnih aktov iz 153. člena Ustave RS. Na tak način je zagotovljeno tudi načelo enakosti iz 14. člena Ustave. O vlogi tožnika v predsodnem upravnem postopku je bilo odločeno v skladu z načelom zakonitosti iz 6. člena ZUP, ki ga opredeljuje tudi drugi odstavek 120. člena Ustave RS. Pogoji v drugem odstavku 5. člena Pravilnika so opredeljeni kumulativno, kar pomeni, da morajo biti izpolnjeni vsi pogoji hkrati in ne le posamezni pogoj. Citirani pravilnik v 5. členu določa povsem identičen pogoj, kot je določen v 24. členu ZŠtip-1 pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev. Določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika omogoča, da štipendist uveljavlja dosežek na državnem tekmovanju, ki v tistem letu ni bilo sofinancirano iz javnih sredstev, je pa bilo kadarkoli prej v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek. Tako ne gre za ožanje zakonskih pogojev, temveč za dodatnejšo ugodnejšo ureditev. Pravilnik v 5. členu ne določa strožjih oziroma dodatnih pogojev za dodelitev Zoisove štipendije, temveč zakonski pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, ki je dovolj določen, da usmerja način izvrševanja pravice, konkretizira oziroma razlaga in s tem ostaja v mejah razmerij, ki jih ureja ZŠtip-1. Ob upoštevanju le ZŠtip-1 je onemogočeno tudi ovrednotenje tega izjemnega dosežka s točkami, na podlagi katerih so izbrani vlagatelji za pridobitev Zoisove štipendije. Sofinanciranje tekmovanja na državni ravni ni v sferi tožnika, vendar je take pogoje določil že zakonodajalec in veljajo za vse enako. Upravni organ je v tem kontekstu vezan na lastne prejšnje odločitve. Iz dokaznega postopka nedvomno izhaja, da tekmovanje D. za 9. razred organizatorja Zavoda E. ne v šolskem letu 2022/2023 in niti v predhodnih treh šolskih letih ni bilo sofinancirano iz javnih sredstev, kot to določa citirani 5. člen Pravilnika in ZŠtip-1. Da organizator tekmovanja Zavod E. ni bil sofinanciran na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu ni bilo financiranje zagotovljeno niti neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo, je toženka izkazala s pisnimi listinami, med temi tudi sklep o izboru in sofinanciranju selekcijskih in interesnih šolskih tekmovanj v šolskih letih 2021/2022, 2022/2023 in 2023/2024 z dne 3. 3. 2022. Ne iz poizvedb sodišča niti iz predloženih dokazov tožnika ne izhaja, da bi bil organizator Zavoda E. v tem letu oziroma v preteklih treh letih pred datumom izvedbe tekmovanja upravičen do sofinanciranja, kot zahteva Pravilnik. To potrjuje sklep Zavoda RS za šolstvo z dne 22. 10. 2020 in seznam tekmovanj, sofinanciranih na osnovi javnega razpisa za sofinanciranje stroškov državnih tekmovanj iz znanja in drugih državnih tekmovanj v šolskem letu 2017/2018 in izpis financiranih šolskih tekmovanj, razviden na spletni strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Nepomembno je dejstvo, iz katerega razloga je bilo zavrnjeno sofinanciranje, o čemer je bila glede dvojnega financiranja predložena izjava organizatorja le za tekmovanje D. Nepomembno je, da tekmovanje C. ni bilo financirano zgolj zaradi porabe sredstev organizatorja in ne, ker ne bi izpolnjevalo razpisnih pogojev. Uspehi tožnika na tekmovanjih B., C. ter D., ki so potekala ... 2022, ... 2023 in ... 2023 ne sodijo med izjemne dosežke, saj ne izpolnjujejo predpisanega pogoja javnega financiranja, ki ga določa 24. člen ZŠtip-1 v 2. alineji prvega odstavka tega člena in pogoje 5. člena Pravilnika. Sodišče je pri razlagi pojma javno sofinanciranje v celoti sledilo stališču tožnika, da dejstva, da tekmovanja potekajo v prostorih osnovnih šol, da pri njih sodelujejo učitelji, ki so plačani iz državnega proračuna, da je vsaj za izvedbo tekmovanja D. v obliki brezplačnega najema predavalnice za izvedbo tekmovanja sofinancirala iz javnih sredstev, da so šole za tekmovalce poravnale prijavnine, ki predstavljajo javna sredstva, dajejo podlago za zaključek, da je že samo s tem izpolnjen pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev po zakonu, kar je zmotno. Sodišče je prezrlo določilo prvega, četrtega in sedmega odstavka 81. člena ZOFVI, ki ureja zagotavljanje sredstev za dejavnosti in naloge, potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. S tem, ko se posebna sredstva zagotavlja organizatorjem preko javnega razpisa na podlagi Pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanj, se zagotavlja preglednost in kakovost tekmovanj kot pravna varnost učencev, dijakov, staršev, šolam in organizatorjem tekmovanj. Pri namenskem sofinanciranju šolskih tekmovanj ne gre za splošno financiranje, temveč mora biti namen posebej opredeljen in izražen. Če bi obveljala razlaga pojma javno sofinanciranje državnih tekmovanj sodišč, bi se pri odločanju upravičenosti do Zoisove štipendije lahko upoštevalo katerokoli tekmovanje, ne glede na način financiranja, kar ni bil namen zakonodajalca. Izjemni dosežki v postopku dodeljevanja Zoisovih štipendij bi se povsem izničili in bi bilo lahko vsako tekmovanje, ki poteka na šoli, zadostno in ne bi potrebovali Pravilnika. Tako zakon kot Pravilnik definirata ustreznost državnega tekmovanja samega, zato se zahteva, da je organizator s prijavo tekmovanja na javni razpis neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika pridobil sredstva za izvedbo zadevnega tekmovanja, v okviru katerega je bil pridobljen izjemni dosežek. Razlaga sodišča nezakonito širi krog upoštevnih tekmovanj in s tem izjemnih dosežkov za pridobitev Zoisove štipendije. Tudi sklicevanje na 3. alinejo 3. člena ZUPJS ni ustrezno, saj se uporablja le za državne štipendije in ne za Zoisovo štipendijo. Le upoštevanje zakona in Pravilnika skupaj se omogoča, da se Zoisove štipendije lahko uveljavljajo izjemni dosežki, ki so nadpovprečni oziroma gre za izjemne dosežke, ki so na najvišji državni ravni. Proračun je stičišče ekonomskih dogajanj in je hkrati primeren instrument za doseganje različnih političnih in ekonomskih ciljev, čemur je podrejeno tudi štipendiranje. Ker toženka nastopa kot štipenditor, ima pri določanju pogojev za pridobitev Zoisove štipendije, ki se financira iz njenih proračunskih sredstev so po naravi omejene, široko polje proste presoje.

3.V odgovoru na pritožbo tožnik prereka toženčeve pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6.Sodišče prve stopnje je presojalo odločbo toženke št. ... z dne 24. 1. 2024 in odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS št. ... z dne 21. 9. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova vloga za dodelitev Zoisove štipendije.

7.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik v predhodnem šolskem letu dosegel ustrezno povprečno oceno 4,85, zlato priznanje, doseženo na tekmovanju B. z dne ..., srebrno priznanje na tekmovanju iz C. z dne ... ter srebrno priznanje na tekmovanju D. z dne ..., vse na tekmovanjih na državni ravni.

8.Pogoje za pridobitev Zoisove štipendije določa 22. člen ZŠtip-1 med drugim za pridobitev Zoisove štipendije dosežen izjemni dosežek in zaključnem razredu osnovne šole dosežena povprečna ocena najmanj 4,70.

Po 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 se kot izjemni dosežek upoštevajo zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev. V petem odstavku pa je določeno, da natančnejšo opredelitev in uveljavitev izjemnih dosežkov s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo. Na podlagi tega pooblastila je bil sprejet Pravilnik, ki je v času odločanja toženca v prvem odstavku 5. člena določal, da so državna tekmovanja, sofinancirana iz javnih sredstev, tekmovanja, ki jih na podlagi javnega razpisa sofinancira ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ali Zavod Republike Slovenije za šolstvo in potekajo na državni ravni. V drugem odstavku pa je določeno, da so ne glede na prejšnji odstavek državna tekmovanja tudi tekmovanja iz znanja ali raziskovanja na državni ravni, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, in sicer da ima organizator javno objavljen akt o organizaciji ali izvedbi tekmovanja, so organizirana v dveh ali več stopnjah na ravni izobraževalne ustanove, občinsko ali regionalno. Uvrstitev tekmovalcev na državno tekmovanje je možna le na podlagi rezultata na predhodni stopnji. Tekmovanja so sofinancirana iz javnih sredstev in tekmovanja se pod enakimi pogoji lahko udeležijo udeleženci posamezne ravni ali stopnja izobraževanja ustrezne smeri v vseh izobraževalnih ustanov v Republiki Sloveniji. V tretjem odstavku je določeno, da se šteje, da je pogoj iz 4. alineje drugega odstavka izpolnjen, če je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja ali na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo.

9.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je s Pravilnikom določena le konkretnejša opredelitev zakonske določbe skladno s pooblastilom iz petega odstavka 24. člena ZŠtip-1 oziroma da gre v tretjem odstavku 5. člena Pravilnika celo za ugodnejšo opredelitev. Iz ustavno sodne presoje3 izhaja, da podzakonski akt brez zakonske podlage ne sme omejiti oziroma celo odvzeti zavarovancem pravico, ki jim pripada na podlagi zakona. Podzakonski akti smejo zakonsko normo razčleniti le do te mere, da s tem ne opredeljujejo izvirnih pravic in obveznosti oziroma da z zakonom urejenih pravic ne zožujejo. Pravilnik je z določitvijo dodatnega spornega pogoja naredil točno to, česar ne bi smel. V tem primeru gre za kršitev ustavnega načela legalitete iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS.4 Pritožbeno sodišče je že v več zadevah5 zavzelo stališče, da tretji odstavek 5. člena Pravilnika oži zakonski okvir, določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena Zštip-1. Pri pogoju sofinanciranja iz javnih sredstev dodatno določa, da mora biti sofinanciranje izvedeno na podlagi javnega razpisa ali financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Ne prepriča pritožbeni očitek, da gre celo za ugodnejšo opredelitev pogoja sofinanciranja iz javnih sredstev, ker širi obdobje "kvalificiranega" sofinanciranja na zadnja predhodna 3 leta. Prevaga namreč določba Pravilnika, da mora biti sofinanciranje izvedeno na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo, ne pa podaljševanje obdobja. Ker 24. člen ZŠtip-1 ne pogojuje dodelitve sredstev oziroma sofinanciranja na podlagi javnega razpisa oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, je tudi po stališču pritožbenega sodišča podzakonski akt prekoračil okvir, ki je dopuščen aktu, izdanemu za izvrševanje javnih pooblastil, saj je zožil z zakonom urejeno pravico.

10.Zgoraj citirana dikcija podzakonskega akta oži opredelitev iz 24. člena ZŠtip-1, ki za izjemne dosežke predpisuje le, da gre za najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, ki so sofinancirana iz javnih sredstev. Sporna določba Pravilnika je zato dejansko v nasprotju s 153. členom Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in zakonom. Kadar sodnik meni, da podzakonski akt, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo RS in zakonom, tega akta ne sme uporabiti, saj je vezan le na Ustavo RS in zakon (125. člen Ustave RS in 3. člen Zakona o sodiščih). Sodišče je, upoštevaje institut exceptio illegalis, utemeljeno odklonilo uporabo 5. člena Pravilnika in so torej v zvezi s tem pritožbene navedbe neutemeljene. Pravilniki so na zakon vezani tako, da v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi, zato morajo vsebovati le določbe o izvrševanju posameznih zakonskih določb.6

11.Pritožbene navedbe, da tekmovanje, imenovano "Tekmovanje D." z dne ..., ni bilo sofinancirano iz javnih sredstev, kar naj bi vplivalo na priznanje pravice, je tako zmotno. Sodišče je v 8. točki pravilno opozorilo, da določba 24. člena ZŠtip-1 vsebuje dikcijo "sofinanciranje" in ne "financiranje". Uporaba termina "sofinanciranje" potrjuje, da zadošča, da je del javnih sredstev namenjen izvedbi tekmovanja, saj tudi odstotek ni določen. Zakon glede na njegov status ne izvzema nobenega organizatorja. Tudi iz izpodbijanih odločb in pritožbenih navedb ne izhaja, da bi bili izjemni dosežki zavrnjeni iz razloga, ker je bil organizator zavoda tekmovanja zasebni Zavod E., ne pa na primer javni zavod.

12.Sodišče je poudarilo, da se javna sredstva izplačujejo iz proračuna države ali lokalne skupnosti in se pri tem naveže na 78. člen ZOFVI, da se vzgoja in izobraževanje financira med drugim tudi iz javnih sredstev. Sodišče se je v 18., 20., 22. in 23. točki obrazložitve posebej podrobno opredelilo do vsebine 81. člena ZOFVI, da se iz sredstev državnega proračuna zagotavljajo plače s prispevki in davki ter drugi osebni prejemki, pa tudi sredstva za kritje materialnih stroškov in sredstva za tekmovanja učencev. Tudi iz 13. točke Pravilnika tekmovanja7 izhaja, da sredstva za organizacijo in izvedbo tekmovanja zagotovi šola, ki je tekmovanje organizirala. Stroške prijavnine povrne šola, ki jo tekmovalec obiskuje. Tudi 52. člen Pravilnika o tekmovanju C. potrjuje, da so viri financiranja državnega tekmovanja: sredstva, pridobljena s strani pristojnega ministrstva, sredstva, pridobljena s prijavninami tekmovalcev, sredstva, pridobljena z lastno dejavnostjo organizatorja tekmovanja, prispevki sponzorjev in donatorjev, darila in volila ter drugi viri.8 Sodišče se je pri zaključku, da so sredstva za organizacijo tekmovanj zagotovile šole, sklicevalo na dopis Osnovne šole F. z dne 15. 11. 2024,9 dopis Osnovne šole G. z dne 7. 11. 2024,10 kjer je potekalo državno tekmovanje C. Predhodne ugotovitve, da so osnovne šole zagotovile tisk, učilnice, opremo in kader za izvedbo šolske stopnje tekmovanja je v dopisu z dne 12. 11. 2024 potrdila tudi ustanoviteljica Zavoda E. H. H. V primeru državne stopnje tekmovanje šola gostiteljica zagotovi oziroma pokrije stroške izvedbe državne stopnje tekmovanja, medtem ko šole, katerih učenci so se uvrstili na državno stopnjo tekmovanja, pokrijejo stroške prevoza, spremstva, priprav na tekmovanje in podobno. Pritožbeno sodišče soglaša z obsežnim in argumentiranim stališčem sodišča, da tudi sodelovanje učiteljev osnovnih šol pri izvedbi tekmovanja predstavlja sofinanciranje iz javnih sredstev. Enako velja za zagotavljanje prostorov za tekmovanja, ki je potekalo v prostorih osnovnih šol oziroma brezplačen najem predavalnice je zagotovila Fakulteta K., Univerza v N., ki je prav tako proračunski porabnik.

13.Ni prepričljivo stališče toženca, da je samo s financiranjem na podlagi 5. člena Pravilnika zagotovljena preglednost in kakovost tekmovanj. Organizatorja zadevnih tekmovanj sta v preteklosti prejemala sredstva na podlagi javnih razpisov in gre za očitno kakovostna tekmovanja. Zavod E. za šolsko leto 2019/2020 teh sredstev ni prejel zgolj iz razloga prepovedi dvojnega financiranja.11 Slednje tudi po pritožbeni oceni ni nepomembno, kot zatrjuje toženka.

14.Nadaljnji pritožbeni očitek toženke, da so upravni organi izrecno vezani na spoštovanje načela enakosti, s katerim skuša obdržati v veljavi izpodbijani Pravilnik, je neutemeljen, saj se toženka v tem socialnem sporu ne more sklicevati na morebitno dosedanjo (nezakonito) prakso na škodo najuspešnejših dijakov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za dodelitev Zoisove štipendije in s tem utemeljevati nadaljnjega nepravilnega odločanja.

15.Tudi pritožbeno razlogovanje, da zgolj z uporabo določb ZŠtip-1, brez konkretizacije izjemnih dosežkov in meril za točkovanje v Pravilniku ne bi bilo mogoče uresničevanje določb štipendijske zakonodaje, ni uspešen, saj sodišče ni odreklo veljave Pravilnika v celoti, temveč je upoštevaje exceptio illegalis odreklo zgolj uporabo tretjega odstavka 5. člena Pravilnika, ki nedopustno oži zakonski pojem sofinanciranja iz javnih sredstev.

16.Tudi pritožbeno zatrjevanje, da ima toženka kot štipenditor pri določanju pogojev za pridobitev Zoisove štipendije, ki se financira iz proračunskih sredstev, široko polje proste presoje, ne more izpodbiti pravilnosti odločitve, saj razlogovanje sodišča temu stališču ne nasprotuje, določa le, da Pravilnik kot način izvrševanja zakonskih določil ne more ožiti zakonsko priznanih pravic, ki ga skuša toženka prikazati kot odločanje v širokem polju proste presoje.

17.Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je tudi po pritožbeni oceni sodišče utemeljeno štelo, da zlato priznanje na tekmovanju B. z dne ..., srebrno priznanje na tekmovanju D. z dne ... ter srebrno priznanje na tekmovanju B. z dne ..., ustrezajo kriteriju izjemnega dosežka. Ker je, kot že sama opozarja toženka, štela, da tožnik ni izkazal izjemnih dosežkov, ni preverjala obstoja ostalih pogojev. Sodišče je pravilno odpravilo odločbi in zadevo vrnilo toženki v novo odločanje.

18.Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

19.Tožnica sama krije pritožbene stroške. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165 člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člen ZPP.

-------------------------------

1Iz odločbe z dne 21. 9. 2023 je razvidno, da tožnik ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priznanje izjemnih dosežkov, saj ni izpolnjen ali pogoj iz 24. člena ZŠtip-1 glede doseženih zlatih ali srebrnih priznanj na državnih tekmovanjih ali pogoj iz 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij. Ker tožnik ne izkazuje vsaj enega ustreznega izjemnega dosežka in vsaj še enega od ostalih meril, ne more biti upravičena do štipendije, zato organ ni preverjal izpolnjevanja drugih pogojev.

2Za dijake v 1. letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višjo raven izobraževanja.

3Prim.: U-I- 25/14 z dne 21. 3. 2024.

4Prim. prof. dr. Matej Avbelj: "Kako se ministrstvo norčuje iz pravne države in dijakov?", Pravna praksa, 10. 4. 2025.

5Psp 51/2022, dne 20. 4. 2022, Psp 109/2025 z dne 8. 7. 2025, Psp 71/2025 z dne 28. 8. 2025, Psp 110/2005 z dne 28. 8. 2025 in Psp 202/2025 z dne 3. 12. 2025 citirane sodbe.

6Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-229/03 z dne 9. 2. 2006; Ur. l. RS št. 21/06 in Odl. US XXV. 13.

7Priloga C3 sodnega spisa.

8Priloga A16 sodnega spisa.

9Da je potekalo tekmovanje B. za šolsko leto 2022/2023 v njenih prostorih, katerih lastnica je Občina I., učitelji so dobili za tisti dan povrnjen prevoz na delo ter ure, ki jih učitelji zbirajo v tako imenovanem tretjem stebru, da nadomestijo manjkajoče delovne dni za čas odsotnosti med počitnicami. Stroške za svoje učitelje je v celoti nosila Osnovna šola F. Osnovna šola F. je sodelovala s svojimi javnimi sredstvi v kritju potnih stroškov učiteljev, ki so sodelovali na tekmovanju in ni bila potrebna kotizacija.

10Kjer je potekalo državno tekmovanje C., je razvidno, da je lastnik stavbe Mestna občina O., šola se je sama javila za organizacijo tekmovanja, šlo je za neodplačni dogovor, učitelji so se sami prijavili za nadzor in niso bili sistemsko financirani. Šola ni plačala kotizacije in ni imela neposrednih stroškov. Neposredna stroška malica in tekmovalna gradiva, ki ju je financiral z dMFA iz prijavnin za šolsko raven tekmovanja. Iz dopisa Osnovne šole G. z dne 29. 1. 2025 še izhaja, da se evidentiranje učiteljev izvaja preko potrdila o strokovnem sodelovanju, ki ga prejmejo.

11Financiranje tekmovanja je bilo zagotovljeno že z drugimi viri.