Jedro

V konkretni situaciji je potrebno upoštevati, da se je v obeh postopkih (tako v obravnavanem pravdnem kot v stečajnem postopku) odločalo o obstoju iste terjatve. V postopku osebnega stečaja je bila vtoževana terjatev priznana, kar ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Ravnanje stečajnega upravitelja, ki prizna terjatev v stečajnem postopku, je mogoče primerjati s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdi (prvi odstavek 316. člena ZPP). V obeh primerih gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, s katero je tožnica zahtevala ugotovitev, da sta nepremičnini parc. št. 31/3 k.o. X in parc. št. 383/0 k.o. Y. skupno premoženje zakoncev N.V. in V.V. z enakim solastniškim deležem vsakega do ene nerazdelne polovice ter vknjižbo solastninske pravice na teh nepremičninah v korist tožeče stranke in povrnitev pravdnih stroškov.

2. Zoper sklep o zavrženju tožbe se pritožuje tožnica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da ima tožeča stranka pravni interes na ugotovitvi skupnega premoženja, o čemer v stečajnem sklepu ni odločeno. V sklepu St 2641/2013 je odločeno le o izločitveni pravici upnice, ne pa o ugotovitvi skupnega premoženja.

3. Toženec odgovora na pritožbo ni vložil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožba očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka ne opredeli vsebinsko, sodišče druge stopnje pa po uradnem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje kršitev določb pravdnega postopka ni zagrešilo.

6. Stališče pritožnice glede pravnega interesa tožnice za vodenje tega postopka je zmotno.

7. Pritožnica ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnica v postopku osebnega stečaja nad tožencem St 2641/2013 prijavila izločitveno pravico na nepremičninah, za katere v obravnavanem pravdnem postopku zatrjuje, da spadajo v skupno premoženje pravdnih strank s solastniškim deležem vsakega od pravdnih strank - zakoncev do 1/2. Prav tako pritožba ne oporeka, da iz sklepa o preizkusu terjatev St 2641/2013 z dne 29. 10. 2015, ki je postal pravnomočen 14. 11. 2015 izhaja, da je izločitvena pravica tožnice dokončno priznana.

8. V postopku osebnega stečaja se po 383. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v primeru, da v oddelku 5.11 ZFPPIPP ni drugače določeno, smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10, v katerih je urejen stečajni postopek nad pravno osebo, razen določenih členov. V konkretni situaciji je potrebno upoštevati, da se je v obeh postopkih (tako v obravnavanem pravdnem kot v stečajnem postopku) odločalo o obstoju iste terjatve. V postopku osebnega stečaja je bila vtoževana terjatev priznana, kar ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Ravnanje stečajnega upravitelja, ki prizna terjatev v stečajnem postopku, je mogoče primerjati s pripoznavo tožbenega zahtevka v pravdi (prvi odstavek 316. člena ZPP). V obeh primerih gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.

9. V sklepu o preizkusu terjatev je sodišče v skladu z 2. točko prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ugotovilo, da je tožeča stranka kot izločitvena upnica izvirno pridobila lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 383/0 k.o. Y v deležu do 1/2 in na nepremičnini parc. št. 31/3 k.o. X v deležu do 1/2. Sodišče prve stopnje je v točki 3 obrazložitve pojasnilo, da je takšen pravnomočni sklep podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist tožnice. Tako je bilo v stečajnem postopku odločeno o celotnem tožbenem zahtevku tožnice, pri čemer je dejstvo, da ti nepremičnini spadata v skupno premoženje, predstavljalo predhodno ugotovitev oziroma pravno podlago za priznanje izločitvene pravice tožnice.

10. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je zato pravilna.

11. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

12. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).