Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je pri vpisu po 86. in 88. členu ZZK-1 (pomotoma) navedlo nižji znesek zavarovane terjatve, kot izhaja iz sklepa o izvršbi. Ob pravilni uporabi materialnega prava je pritožbeno sodišče pomanjkljivost samo odpravilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I.2. izreka spremeni tako, da se dovoljena vknjižba hipoteke v korist upnice nanaša na denarno terjatev upnice v znesku glavnice 932,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 337,81 EUR od 19. 12. 2004 do plačila in od zneska 594,62 EUR od 27. 03. 2006 do plačila ter izvršilnih stroškov v znesku 24,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku osemdnevnega paricijskega roka do plačila in vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega paricijskega roka do plačila.

II. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke v korist upnice za njeno denarno terjatev v znesku glavnice 932,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 337,81 EUR od 19. 12. 2004 do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila upnica zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga ustrezno spremembo sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Sodišče prve stopnje namreč v izpodbijanem sklepu ni navedlo celotne terjatve, za katero je bila dovoljena izvršba. Tako v nasprotju s sklepom o izvršbi ni določno opredelilo višine in zapadlosti upničine terjatve. Posledično hipoteka, ki jo je upnica pridobila z zaznambo izvršbe, v zemljiško knjigo ni vpisana z vsemi predpisanimi podatki. Opozarja na načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka. Vztraja, da je upravičena do takšnega vpisa v zemljiško knjigo, ki bo jasno zagotavljal publiciteto za celoten obseg njene terjatve, ki je zavarovana s hipoteko na dolžnikovi nepremičnini.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Hipoteka, ki jo upnik pridobi v izvršilnem postopku, kadar izvršilno sodišče zaradi poplačila upnikove terjatve dovoli izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, začne učinkovati šele z vpisom v zemljiško knjigo. Ker je obseg hipotekarnega jamstva odvisen od višine zavarovane terjatve, mora biti pri hipoteki v zemljiški knjigi vpisan tudi znesek zavarovane terjatve. Kako se vpiše hipoteka, je predpisano v 16. členu Zakona o zemljiški knjigi (1) (ZZK-1) v zvezi s tretjim odstavkom 14. člena istega zakona. Vpis mora obsegati natančen opis vsebine pravice, kot izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis. Tako je treba poleg višine glavnice terjatve in valute, v kateri je ta izražena, navesti tudi zapadlost glavnice terjatve in začetek teka obresti.

6. Sodišče prve stopnje, ki je po uradni dolžnosti pravilno dovolilo zaznambo izvršbe in po 88. členu ZZK-1 hkrati tudi vknjižbo hipoteke, pri opisu njene vsebine ni upoštevalo celotne upničine terjatve, za katero je bila dovoljena izvršba. Znesek zavarovane terjatve je tako (najbrž pomotoma, saj ni sklenilo, da se v preostalem delu vpis ne dovoli) nižji, kot izhaja iz sklepa o izvršbi.

7. Potemtakem izrek izpodbijanega sklepa zaradi neustrezne vsebine vpisa, ki se s sklepom dovoljuje, ne obsega vsega, kar bi po drugem odstavku 152. člena ZZK-1 moral obsegati. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi upnice ugodilo in ob pravilni uporabi materialnega prava odpravilo opisano pomanjkljivost, tako da je na podlagi 4. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 izpodbijani sklep ustrezno spremenilo.

8. Čeprav je upnica s pritožbo uspela, ni upravičena do povračila svojih pritožbenih stroškov. Po splošnih pravilih nepravdnega postopka, na katera glede tega vprašanja napotuje drugi odstavek 120. člena ZZK-1, namreč vsak udeleženec postopka sam trpi svoje stroške.

(1) Ur. l. RS, št. 58/2003, 35/2008 in 28/2009.