NOVOModern Legal Agent: opišite svoj primer ter prejmite odgovor, podprt s sodno prakso, in osnutek vloge.
Preizkusite brezplačno
Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSLJ Sklep II Cp 101/2026

ECLI:SI:VSLJ:2026:II.CP.101.2026 Civilni oddelek

regulacijska (ureditvena) začasna odredba motenje posesti zadnje posestno stanje menjava ključavnice
Višje sodišče v Ljubljani
25. avgust 2026

Jedro

Sodišče je izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč (24. do 36. člen SPZ). Utemeljenost tožbenega zahtevka je presojalo le glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa ni upoštevalo pravice do posesti in posestničine dobrovernosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne ter se v II. in III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo restitucijski del zahtevka zoper vse toženke, prepovedni del zahtevka pa zoper drugo in tretjo toženko, medtem ko je zahtevku zoper prvo toženko ugodilo. Prepovedalo ji je, da v bodoče s trakovi in blokadami - z zamenjavo ključavnic in kod ter z varnostniki ali podobnimi ravnanji posega v tožničino posest poslovnih prostorov v četrtem nadstropju poslovne stavbe A. (II. točka izreka). Obenem ji je naložilo, da tožnici povrne potrebne stroške postopka (III. točka izreka).

2.Prva toženka odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni in zavrne prepovedni zahtevek iz II. točke izreka. Podredno predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanih delih (II. in III. točka izreka) in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožnik v obsežni pritožbi izpodbija predvsem dokazno oceno sodišča in tožničino aktivno legitimacijo. Zatrjuje, da je posest izvajal B. B. in ne tožnica. Meni, da tožnica nad poslovnim prostorom ni imela dejanske oblasti. Oporeka izpovedbi B. B. in zatrjuje, da njegova povezanost s tožnico ni jasna. Izpostavlja določene dokazne listine, ki po njegovem prepričanju izkazujejo, da tožnica sploh ni imela poslovnih prostorov v posesti. Ni dokazano, da bi C. C. za tožnico izvajal posest po 1. 11. 2024. Zmotna je ugotovitev sodišča, da menjava ključavnice 22. 11. 2024 za to zadevo ni odločilna.

3.Pritožba je bila vročena v odgovor tožnici. Ta se je nanjo odzvala in v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče soglaša s celovitimi dejanskimi in pravnimi zaključki izpodbijanega sklepa, na podlagi katerih je bilo ugodeno prepovednemu delu zahtevka zoper prvo toženko. Sklep ponudi izčrpno in prepričljivo dokazno oceno vseh v postopku izvedenih dokazov, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo pravno odločilna dejstva. Sodišče je izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč (24. do 36. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Utemeljenost tožbenega zahtevka je presojalo le glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa ni upoštevalo pravice do posesti in posestničine dobrovernosti.

6.Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju izpodbijanega sklepa, da toženkino opozarjanje na menjavo ključavnice 22. 11. 2024 za to zadevo ni odločilno. Tožnica je zatrjevala, da je imela dostop do poslovnih prostorov vse do 13. 12. 2024, po tem dnevu pa ji je bil do 9. 1. 20251 onemogočen. Tudi iz izpovedbe zakonitega zastopnika prve toženke izhaja, da po namestitvi ključavnice v decembru 2024 tožničin zakoniti zastopnik ni mogel več vstopiti v poslovne prostore. Na vprašanje, ali je lahko vstopil 13. 12. 2024, je odgovoril, da mu ni znano, ob kateri uri je bila ključavnica zamenjana. To pomeni, da ni zanikal možnosti vstopa pred 13. 12. 2024. Zato pritožbeno sodišče ne dvomi, da je tožnica imela posest nad spornimi poslovnimi prostori vse do motilnega dejanja 13. 12. 2024.

7.Neprepričljiv in neizkazan je pritožbeni očitek, da tožnica (sploh) ni imela dejanske oblasti nad poslovnimi prostori, marveč jo je imel B. B. Iz trditvene podlage tožnice kot tudi izpovedb tožničinega zakonitega zastopnika in priče B. B. logično sledi zaključek, da je tožnica izvajala posest nad poslovnimi prostori preko svojega zaposlenega C. C. in zunanjega sodelavca B. B. Pritožba z ničemer ne omaje ugotovitve, da je B. B. zunanji sodelavec tožnice. Tožnica je v pripravljalni vlogi s 13. 5. 2025 natančno pojasnila njegov položaj ter poudarila, da B. B. zanjo opravlja naloge, ki zahtevajo specifična znanja in izkušnje. Zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oziroma predlog za pregon (A8) dodatno potrjuje, da je B. B. kot naznanitelj izjavil, da nastopa kot pooblaščena oseba tožnice in da je okoli 9. ure želel vstopiti v poslovne prostore na A., kjer družba deluje že več kot desetletje in kjer opravlja službo. Prva toženka nasprotnega ni izkazala.

8.Pritožnica napačno razume vsebino elektronskega sporočila glede plačila NUSZ. Iz njega nikakor ne izhaja, da tožnica spornih poslovnih prostorov ne bi več uporabljala. Sporočilo zgolj potrjuje, da med tožnico in lastnikom objekta ni sklenjenih pogodbenih dogovorov, na podlagi katerih bi bila tožnica zavezanka za plačilo NUSZ, ter da naj se NUSZ odmeri lastniku objekta.

9.Zatrjevanja o domnevnih menjavah ključavnic, ki naj bi jih po navedbah prve toženke izvršil B. B., za odločitev niso pomembna. Ključno je, da je imela tožnica posest spornih poslovnih prostorov vse do 13. 12. 2024, ko ji je bila - kar med strankama niti ni sporno - odvzeta z menjavo ključavnice, nato pa 9. 1. 2025 vrnjena na podlagi regulacijske začasne odredbe. Pritožba poskuša z iz konteksta iztrganimi izpovedbami zakonitega zastopnika prve toženke prikazati drugačno dejansko stanje, vendar celoten dokazni sklop jasno potrjuje, da je tožnica posest poslovnih prostorov imela, dokler ji je prva toženka 13. 12. 2024 ni odvzela.

10.Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, saj pritožbeno sodišče (tudi) ni ugotovilo kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11.Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Tožničin odgovor na pritožbo pa ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imela z njim, nosi sama (154., 155. in 165. člen ZPP).

-------------------------------

1Izdana je bila regulacijska začasna odredba Z 405/2024

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia