Jedro

Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep z dne 24. 8. 2021, s katerim je sodišče zaradi zamude roka kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo. Tožena stranka je glede na okoliščine sprejela pravilen zaključek, da tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 24. 8. 2021 nima verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 616/2021-13 z dne 24. 8. 2021 (v nadaljevanju sklep z dne 24. 8. 2021). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 23. 9. 2021 pri tukajšnjem sodišču vložil prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep z dne 24. 8. 2021. Tožena stranka se sklicuje na objektivni kriterij za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v skladu s katerim se pri dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev BPP. Ugotavlja, da je tukajšnje sodišče s sklepom z dne 24. 8. 2021 zavrglo tožnikovo tožbo v upravnem sporu I U 615/2021 kot prepozno. Tožnik je namreč 19. 4. 2021 vložil tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1384/2020 z dne 17. 6. 2020 (v nadaljevanju odločba z dne 17. 6. 2020), ki mu je bila na podlagi fikcije vročitve vročena 14. 7. 2020. Posledično se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe zoper navedeno odločbo iztekel 13. 8. 2020, kar pomeni, da je bila tožba vložena prepozno. Tožnik tako nima verjetnega izgleda za uspeh in ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Tožena stranka je zato tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP zavrnila kot neutemeljeno.

2. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi ter njeni dopolnitvi navaja, da je pritožba zoper sklep z dne 24. 8. 2021 razumna, utemeljena in z verjetnim izgledom za uspeh, zato je izpodbijana odločba napačno obrazložena. Tožena stranka je zlorabila dejstvo, da tožnik še ni opravil pravniškega državnega izpita in da se ne more pritožiti zoper neutemeljene akte, ker nima sredstev za plačilo zastopnika. Sodišče je poskušalo tožniku na avtoritaren način izničiti zakonsko in ustavno pravico do pritožbe. Predlaga, da sodišče tožnika oprosti plačila sodne takse in izpodbijano odločbo odpravi.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita iz razlogov, ki izhajajo iz izpodbijane odločitve, zaradi česar se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja, kot sledi.

6. V obravnavani zadevi je sporno tožnikovo izpolnjevanje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep z dne 24. 8. 2021. Med strankama ni sporno, da je tožnik zamudil 30-dnevni rok za vložitev tožbe zoper odločbo z dne 17. 6. 2020. 7. Tožena stranka je odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je po presoji sodišča tudi pravilno uporabila. Skladno z navedeno določbo se pri dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

8. Navedena zakonska ureditev torej toženi stranki nalaga, da v primerih, ko je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne. Skladno z obširno in ustaljeno upravnosodno prakso gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka (npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva).

9. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep z dne 24. 8. 2021, s katerim je sodišče zaradi zamude roka kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 17. 6. 2020. Tožnik v tem upravnem sporu ne nasprotuje ugotovitvi tožene stranke, da je bila tožba zoper odločbo z dne 17. 6. 2020 vložena prepozno, pač pa le pavšalno zatrjuje, da je sklep z dne 24. 8. 2021 neutemeljen, pritožba zoper njega pa razumna in z verjetnim izgledom za uspeh, zaradi česar je po tožnikovem mnenju izpodbijana odločba napačno obrazložena. Ker tožnik teh trditev z ničemer ne konkretizira, se sodišče do takšnih pavšalnih navedb ne opredeljuje konkretneje. Presoja pa, da je tožena stranka glede na okoliščine obravnavanega primera sprejela pravilen zaključek, da tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 24. 8. 2021 nima verjetnih izgledov za uspeh. Kot je bilo tožniku pravilno pojasnjeno že v obrazložitvi izpodbijane odločbe, je 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu iz 28. člena ZUS-1 prekluziven, kar pomeni, da tožbe po poteku tega roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka skladno z drugo točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 narekuje zavrženje tožbe.

10. Glede na navedeno je tožena stranka v predmetni zadevi ravnala pravilno, ko je v skladu z drugo točko drugega odstavka 37. člena ZBPP tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila, saj je zadeva, v kateri tožnik zaproša za BPP, očitno nerazumna oziroma tožnik v zadevi nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Za dodelitev BPP pa mora biti navedeni pogoj izpolnjen ne glede na prosilčeve finančne okoliščine. Sodišče zato kot neutemeljene zavrača tudi tožnikove tožbene ugovore, da mu je tožena stranka izničila pravico do pritožbe, ker sam nima sredstev za plačilo zastopnika. Za dodelitev BPP morata biti namreč tako objektivni kot finančni kriterij izpolnjena kumulativno.

11. Po povedanem je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

12. Sodišče v predmetni zadevi skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 ni razpisalo glavne obravnave, ker pravnorelevantno dejansko stanje med strankama ni sporno (ni namreč sporno, da je tožnik zamudil 30-dnevni rok za vložitev tožbe zoper odločbo z dne 17. 6. 2020).

13. V zvezi s tožnikovim predlogom za oprostitev plačila sodne takse pa sodišče pojasnjuje, da se skladno s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopkih odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača. Ker je tožnik plačila sodne takse oproščen že na podlagi samega zakona, sodišče ni posebej odločalo o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.