Jedro

Ugotovljene posebne okoliščine na strani tožnika: škoda na psihičnem zdravju (posttravmatska stresna motnja z dolgotrajnim - 8 let - trajajočimi hudimi duševnimi bolečinami, vključno s hudo prizadetostjo, ki jo je utrpel ob policijskem postopku ter transportu na mejo in v BIH), utemeljujejo višjo odškodnino, kot mu je bila določena v upravnem postopku.

Izrek

I.Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v točki III tako, da se glasi: "III. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka."

II.V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Tožnik je v tem postopku na podlagi ZPŠOIRSP1 vtoževal plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v obdobju 26. 2. 1992 do 4. 8. 2005. Za ugotovljenih 161 mesecev nezakonitega izbrisa mu je bila v upravnem postopku določena odškodnina v višini 8.050 EUR. Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. V pritožbenem postopku je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje o zavrnitvi celotnega zahtevka za premoženjsko škodo in glede zneska 8.050 EUR, ki je bil tožniku priznan kot pavšalna odškodnina v upravnem postopku. V preostanku, za še sporno razliko odškodnine v višini 16.100 EUR zaradi duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostne pravice je bila prva sodba razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v dopolnitev postopka z izvedencem2.

2.V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje skladno z napotki pritožbenega sodišča dopolnilo dokazni postopek z izvedencem psihiatrične stroke. Toženi stranki je naložilo v plačilo še 15.000 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2017 naprej, omejilo tek zamudnih obresti do vsote prisojene glavnice, določilo način izplačila odškodnine v štirih obrokih po 3.000 EUR (točka I. izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II. izreka). Pravdne stroške tožene stranke v odmerjeni višini 5.118,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude je naložilo v plačilo tožniku (točka III. izreka).

3.Pritožbo vlagata obe pravdni stranki. Tožnik sodbo izpodbija v zavrnilnem in stroškovnem delu, toženka v obsodilnem in stroškovnem delu. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP3.

4.Tožeča stranka predlaga razveljavitev sodbe (prav: spremembo) tako, da se v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Tožniku je bila z izbrisom povzročena zelo velika nepremoženjska škoda. Uveljavljena nepremoženjska škoda je v neposredni vzročni povezavi z izbrisom. Stanje izbrisa je trajalo izjemno dolgo (161 mesecev). V tem času je imel tožnik vse svoje življenjske in delovne aktivnosti locirane na območju RS. Od tu je bil izgnan, čeprav RS ni imel namena zapustiti. Izbris je v vseh okoliščinah neposredno in odločilno vplival na njegovo življenje. Zelo stresen in zanj nevaren je bil izgon na področje Republike Hrvaške. Prikrajšan je bil za normalno družinsko življenje. Zelo je trpel, ker je bil zaradi uničenja osebnih dokumentov ekonomsko ogrožen in je živel na življenjskem minimumu, ker je bil v celoti izključen iz socialnega in družinskega področja v RS, ker se je zavedal, da brez dokumentov ilegalno živi v RS. Zaradi posledic izbrisa se je poslabšalo njegovo zdravstveno stanje - psihično zdravje, kar ostaja njegova kronična težava. Tožbenemu zahtevku je treba v celoti ugoditi. Tožbeni zahtevek je po temelju v celoti utemeljen. Ker sodišče tega ni upoštevalo, je napačno odmerilo stroške pravdnega postopka.

5.Tožnik vlaga še lastnoročno laično pritožbo. Navaja, da je bil nad njim storjen zločin, ki se ga ne da plačati, ampak le nekoliko ublažiti škodo, ki mu je nastala ne le z izbrisom, ampak zlasti s pregonom iz države leta 2003 (policijski postopek z izgonom).

6.Tožena stranka v pritožbi predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, ali spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in plačilom stroškov postopka. Sodba je dejansko in pravno napačna ter neobrazložena. Ni razlogov o odločilnih dejstvih (ni jasno, kateri del dejanskega stanja je ugotovljen, v katerem delu tožnikove izpovedbe je sodišče našlo oporne točke za prisojo odškodnine, na podlagi česa je bila ugotovljena intenzivnost in stopnja tožnikovih duševnih bolečin in za katero obdobje izbrisa mu je prisojena odškodnina). Sodišče ni ugotovilo obdobja, v katerem je tožnik v času izbrisa živel v RS. Ni se opredelilo do njegovega urejenega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Srbiji (od 1. 1. 1996 do 29. 9. 2000). Ni razlogov o objektivizaciji. Obrazložitev je tako pomanjkljiva, da je pravno nevzdržna in je ni mogoče vsebinsko preizkusiti. Mimo trditvene podlage in brez pojasnil o trajanju in intenzivnosti duševnih bolečin je tožniku dosojena odškodnina za kršitev osebnostnih pravic. Zgolj ugotovitev, da je šlo za poseg v osebnostne pravice tožnika, ne predstavlja podlage za prisojo odškodnine. Izbris iz registra stalnih prebivalcev je bil nezakonit. Vendar tožnik v pravdi ni dokazal škode. Za odškodnino sta pomembni načelo individualizacije in objektivne pogojenosti odmere odškodnine. V sodbi nista upoštevani. Ni razlogov, ali je v prisojenem znesku uzakonjena "prava mera". Prisojena odškodnina v višini 15.000 EUR ima v okoliščinah konkretnega primera kaznovalni namen. Sodišče je odstopilo od sodne prakse v primerljivih primerih. Pritožba izpodbija kot neobrazloženo tudi odločitev o stroških.

7.Na nasprotno pritožbo je odgovorila le tožena stranka. Predlaga njeno zavrnitev. Meni, da se pritožba ne sooči s sodbo in ugotovitvami sodišča, da se je tožnik v RS vrnil v letu 1997, da je doživljal psihične težave, ko se je vrnil v Slovenijo (1997) in ne prej. Škodo, ki mu je nastala zaradi prestrašenosti, potrtosti, nespečnosti, mu je povrnil upravni organ. Trditvenega in dokaznega bremena za večji obseg škode tožnik ni zmogel. Izvedenec je ugotovil druge vzroke za tožnikov stres. Sodišče je prezrlo, da je bil tožnik zdravstveno zavarovan v R Srbiji in bi se lahko, če bi imel zdravstvene težave, zdravil tam. Pritožba ne ugovarja nobeni navedbi sodišča. Višje sodišče bi prekoračilo svoje pristojnosti, če bi samo iskalo smisel pritožbe. Tožniku ne bi smela biti prisojena odškodnina. Tudi z izvedencem ni dokazal, da njegova škoda odstopa od primerljivih oškodovancev, ki jim odškodnina ni bila prisojena.

8.Pritožba tožeče stranke je deloma utemeljena (glede stroškov). Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

9.V okviru pritožbenih razlogov obeh strank in po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v ponovljenem postopku sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in odločilo o še sporni odškodnini za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne nepravice. Pri odločanju o stroških postopka pa je napačno uporabilo materialno pravo, kar je lahko saniralo pritožbeno sodišče, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. Obrazložitev sodbe vsebuje zadostne razloge, da jo je mogoče vsebinsko preizkusiti. Sodba tudi ni obremenjena z uveljavljenimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka niti s tistimi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato bo v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene navedbe obeh pritožb (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10.Skladno s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja (ZOR4 za škodo, nastalo pred 1. 1. 2002, in OZ5 za kasneje nastalo škodo). Duševne bolečine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz obdobja brez pravno urejenega statusa izbrisanih oseb. Upoštevati je treba vse okoliščine primera: trajanje izbrisa, družinske razmere, prizadetost časti in ugleda, odnos države do oškodovanca, morebitne zdravstvene posledice, itd.6 Pravni standard pravične odškodnine je treba v vsakem primeru vsebinsko napolniti po merilih iz 200. člena ZOR in 179. člena OZ: po načelu individualizacije ugotoviti konkretne okoliščine posameznega oškodovanca in po objektivnem merilu opraviti primerjavo odmerjene odškodnine z drugimi primerljivimi primeri iz sodne prakse.

11.Pritožbeno sodišče pritrjuje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje o obsegu tožnikove škode in presoji, da je glede na ugotovljene bistvene okoliščine, specifične za konkretni primer (ugotovljena posttravmatska stresna motnja s trajanjem in intenzivnostjo duševnih bolečin, ki jih je v 13-letni dobi izbrisa okoli 8 let trpel tožnik zaradi izbrisa7), zaradi protipravnega posega v njegove osebnostne pravice primerna odškodnina v skupni višini 23.050 EUR, to je 15.000 EUR več, kot mu je bila določena odškodnina v upravnem postopku (8.050 EUR) in kot mu jo je pravilno dosodilo sodišče po izvedenem dokaznem postopku v tej pravdi.

12.Ne drži smiselna pritožbena graja obeh pritožb o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in o procesnih kršitvah, ki jih zatrjuje tožena stranka: o sojenju mimo tožnikove trditvene podlage (kršitev 7. člena ZPP), prezrtih ugovorih toženke8 (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) ter pomanjkljivostih v sodbi9 (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). V okviru zadostne trditvene podlage, ko je tožnik zatrjeval, da ima zaradi posledic izbrisa iz registra trajne psihične težave, ki se kažejo kot depresija, pozabljivost in okvarjenost zdravja, in ugovorne podlage toženke, ki je ugovarjala, da tožnik zatrjevane bolezni in psihičnih težav ni dokazal ter da niso v vzročni zvezi z izbrisom, je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku obravnavalo sporno vprašanje okvarjenega zdravja oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja tožnika zaradi izbrisa z izvedencem psihiatrične stroke. Zadosti jasno in pravilno je pojasnilo, da po stališčih sodne prakse predstavlja okvarjeno zdravje oziroma poslabšanje zdravstvenega stanja oškodovanca eno tistih posebnih okoliščin, ki opravičujejo prisojanje višje odškodnine v sodnem postopku, kot je bila oškodovancem določena v upravnem postopku zgolj glede na obdobje oziroma trajanje izbrisa. Oškodovanec, ki zatrjuje takšno večjo škodo, kot mu je bila priznana na podlagi ZPŠOIRSP, jo mora v pravdi tudi dokazati.

13.Pravilne in primerno obrazložene so ugotovitve sodišča prve stopnje v točkah 8 in 9 sodbe, da je tožnik zatrjevano večjo škodo tudi dokazal. Na podlagi mnenja izvedenca psihiatrične stroke je zanesljivo ugotovilo, da je tožnik po vrnitvi v Slovenijo okoli leta 1997 in ob tedanji ugotovitvi, da je izbrisan, doživljal hudo posttravmatsko stresno motnjo. Intenzivnost posledic psihične stiske se je gibala od hude prestrašenosti, do tesnobe in neugodja ter nespečnosti. Trajala je okoli 8 let - od leta 1997 vse do še nekaj mesecev po ureditvi statusa (5. 8. 2005). Da je navedena škoda vključno s trajanjem in intenzivnostjo duševnih bolečin v sodbi ugotovljena, priznava tožena stranka v odgovoru na tožnikovo pritožbo. Z nasprotnimi pritožbenimi očitki (da sodišče teh relevantnih dejstev oziroma okoliščin ni ugotovilo) prihaja sama s seboj v nasprotje in ji torej ni mogoče slediti. S ponavljanjem, da je bil tožnik prijavljen v zdravstveno zavarovanje v Republiki Srbiji v času od 1. 1. 1996 do 29. 9. 2000 ter da mu je bilo 12. 9. 2000 v Republiki Srbski izdano vozniško dovoljenje, ne more omajati pravilnih ugotovitev o trajanju trpljenja tožnika zaradi posledic izbrisa. Ključne so dejanske ugotovitve sodišča v točki 8 sodbe, da se je v 13-letni dobi izbrisa njegovo duševno ravnovesje dodatno porušilo po vrnitvi in ugotovitvi, da v Sloveniji nima več ustreznih dokumentov, kot jih je imel pred izbrisom, kar je zaradi številnih ovir (zaposlitev, zdravstvene storitve v Sloveniji, ovirano gibanje, strah pred policijo in deportacijo itd.) negativno vplivalo ne le na možnost življenja v Sloveniji, pač pa zlasti na njegovo psihično počutje.

14.V povezavi z mnenjem izvedenca je povsem pravilno ocenjena tudi tožnikova izpovedba. Sodišče mu je upravičeno verjelo, da se je spričo zavedanja, da nima urejenih dokumentov, v Sloveniji skrival pred policijo in se bal izgona, da ga je v času urejanja statusa tudi dejansko doživel in občutil kot izrazito travmatično izkušnjo. Da je policijski postopek, v katerem se je znašel zaradi neurejenih dokumentov, močno porušil tožnikovo duševno ravnovesje, je potrdil izvedenec. Nenazadnje to potrjuje tudi laična pritožba tožnika, v kateri ponovno opisuje policijski postopek in prisilni transport na mejni prehod v Metliko ter BIH. Sodišče je zato tudi to okoliščino upravičeno izpostavilo kot pravno relevantno in so pritožbeni očitki toženke, da ni jasno, v katerem delu njegove izpovedbe je našlo oporo za presojo odškodnine za nepremoženjsko škodo, neutemeljeni.

15.Nadaljnje pritožbene navedbe toženke, da je imel tožnik zdravstveno zavarovanje in osebne dokumente urejene drugje, ob ugotovljenih dejstvih, ki jih je utrpel zaradi nezakonitega izbrisa, niso pravno odločilne. Pravilna je presoja, da je zaradi neurejenega statusa, ki bi tožniku sicer omogočal življenje, delo, socialno varnost in zdravstveno oskrbo v Sloveniji, trpel dolgotrajne in hude psihične bolečine.

16.Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da ugotovljene posebne okoliščine na strani tožnika: škoda na psihičnem zdravju (posttravmatska stresna motnja z dolgotrajnim - 8 let - trajajočimi hudimi duševnimi bolečinami, vključno s hudo prizadetostjo, ki jo je utrpel ob policijskem postopku ter transportu na mejo in v BIH), utemeljujejo višjo odškodnino, kot mu je bila določena v upravnem postopku. Dosojena odškodnina v višini 15.000 EUR je v času sojenja predstavljala vrednost 10-tih povprečnih plač v RS10, celotna odškodnina, ki je bila tožniku priznana zaradi izbrisa v upravnem in pravdnem postopku, pa 23.050 EUR, to je 16 plač. Glede na ugotovljeni obseg škode dosojeni znesek nikakor ne predstavlja penalne (kaznovalne) odškodnine, kot trdi pritožba tožene stranke. Sodna praksa priznava oškodovancem, katerih duševno trpljenje zaradi izbrisa je bilo tako hudo, da je bilo prizadeto njihovo psihično zdravje, odškodnine v vrednosti okoli 20 povprečnih mesečnih plač11.

17.Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tožnikovo škodo pravilno objektiviziralo. Čeprav konkretnih primerov iz sodne prakse ni navedlo, je mogoče na podlagi javno objavljenih odločb v bazi sodne prakse preizkusiti, ali je dosojena višina odškodnine primerno umeščena med primerljive primere. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so se dosojene odškodnine v sodnih postopkih oškodovancem, ki so utrpeli primerljivo škodo, gibale v okviru od 14 do 17 plač12. Odstopa od sodne prakse torej ni. Pavšalne navedbe tožene stranke o tem ni mogoče preizkusiti, ker konkretnih primerljivih primerov z nižjo dosojeno odškodnino ne navede. Zavzemanje toženke za znižanje odškodnine je neutemeljeno zato je bilo treba njeno pritožbo v celoti zavrniti.

18.Po drugi strani je ocenjena in dosojena odškodnina primerno zadoščenje za prestano tožnikovo trpljenje in je neutemeljeno tudi tožnikovo zavzemanje za zvišanje odškodnine. Tožnik prezre, da so bile določene okoliščine, ki jih ponavlja v pritožbi, že upoštevane v pavšalni upravni odškodnini in po vsebini in intenzivnosti ne predstavljajo dodatnih okoliščin za višjo odškodnino v pravdi (trajanje izbrisa - 161 mesecev, prikrajšanost za normalno družinsko življenje, ekonomska in materialna ogroženost, izključenost iz socialnega in družbenega položaja v RS). Ob ugotovljenem obsegu škode, ki ga je sodišče pravilno ugotovilo in upoštevalo, pa je vendarle treba opozoriti na ugotovitve sodišča o deljeni vzročnosti za tožnikovo psihično škodo v celotnem obdobju izbrisa13 in na dejstvo, da njegovo sedanje anksiozno depresivno stanje, ki terja občasno psihiatrično zdravljenje, kognitivne motnje in somatske težave niso več v vzročni zvezi z izbrisom. V zvezi z izbrisom tožnik le še občasno doživlja neugodne spomine. Ob takih dejanskih ugotovitvah je dosojena odškodnina zadostna in je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni treba zviševati. Zato je tudi pritožbo tožeče stranke glede višine odškodnine zavrnilo.

19.Delno je utemeljena tožnikova pritožba glede stroškov postopka.

20.Po zdaj že ustaljenih stališčih sodne prakse je treba v pravdi za denarno odškodnino zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva pri odločanju o stroških postopka uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP ter upoštevati vse okoliščine primera, ne pa matematičnega izračuna glede na višino vtoževane obveznosti14. Sodna praksa opozarja, da so za odmero stroškov odločilne specifične okoliščine glede vrste in narave spora ter pravdnih strank. Pravdo je povzročila toženka, postopek se nanaša na kršitev osebnostnih pravic, ki bi jih toženka kot država morala spoštovati, v postopku jo zastopa zakoniti zastopnik, kar pomeni, da posebnih stroškov za zagotavljanje pravne pomoči nima. Tožbenemu zahtevku se po navadi tudi v pravdi upira po temelju in višini. Na drugi strani mora ekonomsko šibkejša tožeča stranka za dosego pravičnega zadoščenja zaradi kršitve osebnostnih pravic najprej sprožiti upravni postopek, nato še pravdnega. Oba skupaj tvorita celoto. Tudi v obravnavanem primeru je tožnik po temelju v celoti uspel. Le delni uspeh po višini oziroma pretirani tožbeni zahtevek ga v takih okoliščinah primera ne sme bremeniti tako, da bi plačilo stroškov postopka, ki jih je povzročila toženka, popolnoma izničila njegov uspeh pri uveljavljanju pravičnega zadoščenja zaradi kršitve osebnostnih pravic. Taka odločitev bi bila nepravična, nesorazmerna in zmotna.

21.Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi tožeče stranke ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v točki III spremenilo tako, da vsaka stranka krije svoje stroške. V ostalem je pritožbo tožeče stranke in v celoti pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

22.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, z odgovorom na pritožbo tožeče stranke ni prispevala k odločanju na pritožbeni ravni, tožnik pa je s pritožbo uspel le glede stranske terjatve, medtem ko je s pritožbo zoper odločitev o glavni stvari propadel. Ob takih okoliščinah primera je višje sodišče odločilo, naj vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, Uradni list RS, številka 99/13 s spremembami.

2VSL II Cp 263/2022.

3Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999 s spremembami.

4Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, številka 29/78 s spremembami.

5Obligacijski zakonik, Uradni list RS, številka 83/2001 s spremembami.

6Sklep VSRS II Ips 221/2017 z dne 24. 1. 2019.

7Od leta 1997, ko je ugotovil, da je izbrisan, pa vse do nekaj mesecev po 5. 8. 2005, ko je prejel slovensko državljanstvo.

8O prijavi tožnika v zdravstveno zavarovanje v Republiki Srbiji in izdanem vozniškem dovoljenju v Republiki Srbski.

9O obdobju, za katerega je tožniku prisojena odškodnina, obdobju v katerem je tožnik v času izbrisa živel v Sloveniji, okoliščinah, ki utemeljujejo dosojeni znesek odškodnine.

10Oktober 2023: 1434,45 EUR, Uradni list RS, št. 135/2023.

11VSRS II Ips 170/2016, II Ips 255/2016.

12Primerjaj primere VSL II Cp 513/2017-14 plač, II Cp 921/2020-16 plač, II Cp 1890/2020-17 plač, II Cp 1359/2020-17 plač.

13Pomembni vzroki stresa so bili v tem obdobju po ugotovitvah sodišča, oprtih na mnenje izvedenca psihiatrične stroke, še: izmikanje in bežanje pred mobilizacijo, ločenost od družine, razveza - točka 8).

14Primerjaj: odločbe VSL II Cp 1934/2019, II Cp 693/2022 in v opombi 10 navedeno sodno prakso, II Cp 517/2022, II Cp 491/2023 in druge.