Jedro

Izdaja ureditvene začasne odredbe je mogoča tudi v postopku delitve solastnih nepremičnin pod pogoji, ki jih določa ZIZ.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na nasprotno udeleženko R. J. S. ter se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (glede Zavoda za gozdove Slovenije) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Predlagatelj je 18. 9. 2007 vložil predlog za razdružitev solastnega premoženja, in sicer nepremičnin, vpisanih v vl. št. 228 in 229, k. o. D. (med njimi tudi nepremičnine parc. št. 977/148 v vl. št. 229), katerih solastniki so predlagatelj (do 2/9) in nasprotni udeleženci (prva nasprotna udeleženka do 2/3, ostala dva nasprotna udeleženca vsak do 1/18). Nato je 3. 3. 2009 predlagal tudi, naj sodišče izda začasno odredbo z vsebino, da se Zavodu za gozdove RS prepoveduje odkazilo poseka in izdajo odločbe o sečnji, nasprotni udeleženki R. J. S. pa se prepoveduje sečnja na parcelah, vpisanih v zemljiški knjigi pri vl. št. 228 in 229, obe k.o. D., zlasti na parceli št. 977/148; da se jima v primeru kršitve prepovedi odredi denarna kazen, Zavodu za gozdove 10.000,00 EUR, nasprotni udeleženki pa 4.000,00 EUR; da je nasprotna udeleženka dolžna povrniti predlagatelju stroške postopka za izdajo začasne odredbe s pripadajočimi obrestmi ter da začasna odredba velja do pravnomočnosti nepravdnega postopka o razdružitvi solastnega premoženja, pritožba zoper izdajo takšne začasne odredbe pa ne zadrži njene izvršitve.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

Proti takšni odločitvi je predlagatelj vložil pritožbo. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da se Zavod za gozdove RS ne more prepovedati sečnje, ki je dovoljena po predpisih, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z gozdovi. Zmotno je mnenje sodišča, da bi takšno dejanje pomenilo poseg v izdano odločbo upravnega organa in njegovo legitimnost. Ne drži, da ima predlagatelj zagotovljeno pravno varstvo svojih pravic v okviru upravnega postopka. Predlagatelj je podal predlog za začasno odredbo v postopku razdružitve solastnega premoženja zato, ker zaščite ni dobil v upravnem postopku in ker so bile tam izčrpane vse možnosti. Ponavlja, da je Zavod za gozdove Slovenije s sklepom z dne 2. 7. 2008 prekinil postopek izdaje odločbe o odobritvi poseka drevja na parc. št. 977/148 k. o. D., dokler sodišče ne zaključi s postopkom razdružitve solastnega premoženja. Na podlagi pritožbe R. J. S. (nasprotne udeleženke) je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odpravilo odločbo o prekinitvi upravnega postopka in jo vrnilo organu prve stopnje (Zavodu za gozdove RS) v nadaljnji postopek. Glede na to proti odločitvi ministrstva ni bilo mogoče nadaljevati postopka, saj iz pravnega pouka izhaja, da upravni spor proti odločitvi organa druge stopnje ni dovoljen. Tako predlagatelju ni preostalo drugega, kot da v obravnavani zadevi poda predlog za začasno odredbo. Nadalje se predlagatelj ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da z dovoljeno sečnjo ne bo nastala težko nadomestljiva škoda. Nasprotna udeleženka na Zavod za gozdove RS naslavlja vedno nove zahteve po sečnji. Postopek je sicer sprožila že junija 2008 in je 6. 3. 2009 upravni organ izdal odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves na navedeni nepremičnini, vendar pa je 10. 3. 2009 in 2. 4. 2009 podala novi zahtevi za izbiro drevja za posek. To kaže, da želi gozdne površine še pred razdružitvijo solastnega premoženja strank v celoti izkoristiti na škodo ostalih lastnikov, predvsem predlagatelja, ki je predlagal, da bi se v postopku razdružitve tega premoženja dodeli ta nepremičnina njemu v izključno last. Škoda se kaže v tem, da bodo gozdne površine izsekane in bodo te nepremičnine dobile manjšo vrednost. Vzpostavitev v prvotno stanje pa ne bo mogoča. Posekana drevesa je mogoče nadomestiti le z novim drevjem, ki ga bo sekala šele naslednja generacija. Predlagatelj še opozarja, da s preprečitvijo sečnje in njeno odložitvijo nasprotni udeleženki ne bo nastala nobena škoda, ker ne gre za sanitarno sečnjo in ne za nujna opravila. Les bo lahko prodala, ko bo razrešeno vprašanje razdružitve solastnega premoženja. Predlagatelju pa bo nastala večja škoda, če bo gozd izsekan in ga ne bo mogel koristiti. Nasprotni udeleženki bi bilo izvrševanje njenih upravičenj iz naslova solastninske pravice zgolj odloženo do razdružitve solastnega premoženja. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo, nasprotni udeleženki pa naloži plačilo stroškov postopka izdaje začasne odredbe.

Nasprotni udeleženci na vročeno pritožbo niso odgovorili.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep v skladu z 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki so navedene 2. odst. 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.

V obravnavani nepravdni zadevi predlagatelj zahteva, da sodišče opravi delitev solastnega nepremičnega premoženja udeležencev postopka tako, da postane izključni lastnik nepremičnine parc. št. 977/148, k.o. D.. Za zavarovanje take „terjatve“ (1) je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero naj se Zavodu za gozdove RS prepove odkazilo poseka in izdaja odločbe o sečnji, nasprotni udeleženki R. J. S. pa prepove sečnja na parcelah vpisanih v vl. št. 228 in 229 k. o. D., zlasti pa na parc. št. 977/148. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na Zavod za gozdove RS. K razlogom, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje in s katerimi se pritožbeno sodišče v celoti strinja, dodaja le še to, da Zavod za gozdove ni udeleženec tega postopka in sodišče že iz tega razloga začasne odredbe, ki se nanaša nanj, ni moglo izdati. Pritožnik tudi nima prav, ko trdi, da varstva v upravnem postopku nima. Res zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katero je bila odločba prve stopnje z dne 2.7. 2008 odpravljena, ni pravnega sredstva, kar pa ne pomeni, da pritožnik nima pravnega varstva. Ob ponovni izdaji odločbe (zadeva je bila vrnjena v ponovno odločanje) prve stopnje namreč lahko kot stranka vedno vloži pritožbo in izkoristi tudi vsa ostala pravna sredstva. To je jasno razvidno tudi iz pravnega pouka na odločbi z dne 6.3.2009 (priloga A13). Ker je pritožba v tem delu glede na navedeno neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP in 37. člen ZNP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v navedenem obsegu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožba je neutemeljena tudi v delu, ko predlagatelj ponavlja svoje trditve glede nastanka težko nadomestljive škode. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal, da mu bo zaradi sečnje nasprotne udeleženke nastala težko nadomestljiva škoda. Glede na odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves z dne 6. 3. 2009 ni mogoče govoriti o nastanku škode, saj je z njo dovoljena sečnja ne le nasprotni udeleženki, ki je solastnica nepremičnin do 2/3, ampak tudi vsem ostalim solastnikom. Stvar njihovega dogovora je, kako bo sečnja izvršena in kako si bodo nato posekan les razdelili. Tudi v primeru, da bi nasprotna udeleženka ves les zadržala zase, bi predlagatelju še vedno ostala možnost, da ustrezen del lesa zahteva s tožbo ali pa zahteva plačilo lesa, ki bi mu glede na njegov solastni delež pripadal. Tudi v zvezi z manjvrednostjo parcele (zaradi manjše lesne mase) na kateri naj bi se izvršil posek, je pritožniku potrebno povedati, da sam v zvezi s tem ne more govoriti o nikakršni škodi. Ob delitvi nepremičnin je namreč sodišče dolžno upoštevati vrednost nepremičnine po stanju v času odločanja. V kolikor bi prišlo v teku postopka do dejanskega zmanjšanja vrednosti posamezne nepremičnine, bo predlagatelj, če bi mu bila takšna nepremičnina kasneje dodeljena v last, v vsakem primeru dobil vrednostno svoj celoten solasten delež, bodisi z večjo površino zemljišč ali z doplačili ostalih solastnikov, ki so dobili več. To pa pomeni, da pri delitvi stvari ne bo v ničemer prikrajšan ali oškodovan. Zato ni mogoče govoriti o nastanku škode, ki bi bila težko nadomestljiva.

Izdaja začasne odredbe je glede na 3. alinejo 2. odstavka 272. člena ZIZ mogoča tudi, če upnik izkaže za verjetno, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se med postopkom izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Gre za drugo (2) alternativno določeno predpostavko, o kateri pa sodišče prve stopnje, kljub temu, da je predlagatelj v zvezi s tem podal ustrezne trditve in dokaze, ni odločalo. Predlagatelj je namreč trdil, da nasprotna udeleženka s prepovedjo sečnje na solastni nepremičnini ne bo utrpela hujših posledic, saj bo sečnja le odložena do pravnomočne odločitve o delitvi solastne stvari in bo lahko le ta opravila posek drevja po delitvi, če bo nepremičnina dodeljena njej. Izpodbijani sklep tako nima razlogov o odločilnih dejstvih (ni tehtalo interesov obeh strank), zaradi česar ga ni bilo mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zaradi ugotovljene kršitve določb pravdnega postopka je bilo treba v skladu s 3. točko 365. člena v zvezi s 1. odstavkom 354. člena ZPP in 37. členom ZNP izpodbijani sklep razveljaviti v delu, ki se nanaša na nasprotno udeleženko, in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedeno bistveno kršitev in po tem, ko bo nasprotni udeleženki dalo možnost, da se o trditvah predlagatelja izjavi (3) , ugotoviti vsa pravno odločilna dejstva in o predlogu za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na nasprotno udeleženko, ponovno odločiti. Pri tem bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da z začasno odredbo ni mogoče prepovedati poseka, ki je obvezen po prisilnih predpisih, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z gozdovi (sanitarna sečnja, snegolom, vetrolom).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 3. odstavka 165. člena ZPP.

(1) V postopku delitve solastnega premoženja namreč ne moremo govoriti o terjatvah, saj sodišče s sklepom na novo oblikuje pravno razmerje med udeleženci, kar pa ne izključuje izdaje začasne odredbe v smislu začasne ureditve spornega razmerja, to je tako imenovane regulacijske začasne odredbe v smislu 3. točke 273. člena ZIZ (glej odločbo Up 275/97).

(2) Pogoj po prvi alineji 2. odst. 272. člena ZIZ v primeru regulacijskih začasnih odredb že po naravi stvari ne pride v poštev, saj v postopku delitve ne moremo govoriti o kondamnetorni terjatvi, ki bi bila lahko predmet bodoče izvršbe.

(3) Ker ji je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe vročilo skupaj s sklepom o njegovi zavrnitvi, odgovora na trditve sploh še ni dala.