Vendarle pa je jasno določilo 454. člena ZPP, po katerem sodišče odloči o sporu brez razpisa naroka le, kadar izvedbe naroka nobena stranka ni predlagala, med strankami pa dejansko stanje ni sporno oziroma je o njem mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Ta določba pomeni, da mora stranka, ki želi, da sodišče narok izvede, to zahtevati. Toženec v pritožbi navaja in to je povzelo tudi sodišče prve stopnje, da je izvedbo naroka pravočasno predlagal.
I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.
II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) znesek 472,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 5. 2025 dalje do plačila (točka I izreka) ter odločilo, da je toženec dolžan plačati tožnici pravdne stroške v znesku 451,32 EUR (točka II dva izreka).
2.Zoper citirano sodbo vlaga pritožbo toženec z navedbo, da je sodišče kršilo določbe prvega odstavka 338. člena ZPP ter zaradi napačne uporabe materialnega prava ter 10. in 14. točko 339. člena ZPP in zaradi kršitev konvencije o človekovih pravicah o poštenem sojenju. Uvodoma navaja, da sodišče, kljub pozivu toženca v pripravljalni vlogi z dne 13. 11. 2025, ni izvedlo naroka v zvezi z ugotovitvami in pravilnem poteku sodnega postopka. V obrazložitvi je podalo napačno utemeljitev, da ni nobeden od pravdnih strank predlagal izvedbo naroka po določilih 452. člena ZPP. S tako odločitvijo je sodišče kršilo pravico poštenega sojenja ter pravilnost sodnega postopka, ker je kljub dejstvu, da je toženec v svojih dopisih predlagal izvedbo naroka, tega ni izvedlo. Toženec je v svoji prvi pripravljalni vlogi jasno opozoril sodišče, da izvede dokazni postopek in razpiše narok v zvezi z ugotovitvami neskladnosti trditev tožnice in njenih predloženih dokazov, zasliši, v kolikor bodo predlagane priče in izvede vse dokaze in presodi ali je zahtevek sploh utemeljen po temelju kot tudi po višini. Prišlo je do absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po določbi 10. in 14. točke 339. člena ZPP in kršitev konvencije o človekovih pravicah o poštenem sojenju. Pritožba v nadaljevanju graja kršitev v zvezi z nepravilno ugotovitvijo dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava ter jo obsežno obrazloži.
3.Tožnica v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe ter se zavzema za potrditev sodbe sodišča prve stopnje.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov ter opravilo uradni pritožbeni preizkus (določbe 350. člena ZPP) ter ugotovilo, da je potrebno pritrditi pritožbi, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
6.Tožbeni zahtevek v zadevi se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR. Zato je sodišče ta spor vodilo po določbah, ki veljajo v sporih majhne vrednosti. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in absolutno bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP) iz tega sledi, da je sodišče druge stopnje vezano na dejanske ugotovitve sodišča, na relativno bistvene kršitve pa se sodišče v pritožbenem postopku ne ozira.
7.Toženec primarno graja kršitev 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z navedbo, da sodišče kljub njegovemu predlogu za izvedbo glavne obravnave1 le-te ni razpisalo in opravilo. Sodišče prve stopnje je svojo presojo, da je o zadevi mogoče odločiti brez razpisa naroka, argumentiralo v točki 12 obrazložitve. Navedlo je, da je toženec izvedbo naroka sicer predlagal, sodišče pa je glede na to, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, ki sta jih podali pravdni stranki, razsodilo brez naroka.
8.Sicer drži, kot navaja sodišče v 12. točki obrazložitve, da postopek v sporih majhne vrednosti praviloma poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj, kot to določa prvi odstavek 450. člena ZPP. Vendarle pa je jasno določilo 454. člena ZPP, po katerem sodišče odloči o sporu brez razpisa naroka le, kadar izvedbe naroka nobena stranka ni predlagala, med strankami pa dejansko stanje ni sporno oziroma je o njem mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Ta določba pomeni, da mora stranka, ki želi, da sodišče narok izvede, to zahtevati. Toženec v pritožbi navaja in to je povzelo tudi sodišče prve stopnje, da je izvedbo naroka pravočasno predlagal.
9.Absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče stori takrat, kadar izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi ju moralo izvesti. Toženec je izvedbo glavne obravnave predlagal, zgolj sklicevanje sodišča na drugi odstavek 454. člena ZPP ter argumentacija, da je lahko o sporu odločilo brez razpisa naroka, ker je po prejemu odgovora na tožbo ter pripravljalnih vlog ugotovilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, ni pravilna.
10.Toženka je zahtevo po izvedbi naroka pravilno uveljavljala v vlogah, ki so v sporu majhne vrednosti dopustne2. Sodišče druge stopnje sicer izpostavlja, da je izvedba naroka v sporih majhne vrednosti omejena le na izvedbo dokazov, ki sta jih pravdni stranki predlagata v vlogah, ki so v tem postopku dovoljene, ker sta načeli kontradiktornosti in neposrednosti v sporih majhne vrednosti bistveno omejeni. Zato v omejenem obsegu poteka tudi dokazovanje in možnost pretresanja spornih vprašanj na naroku za glavno obravnavo.
11.Gre za absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka, ki je sodišče druge stopnje samo ne more odpraviti. Z vrnitvijo zadeve pred sodišče prve stopnje bo strankama zagotovljena in varovana ustavna pravica do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja, ob tem tudi ustavna pravica do pravnega sredstva pred sodiščem druge stopnje (25. člen Ustave Republike Slovenije). Prav tako ne bo huje kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
12.V novem postopku bo torej sodišče prve stopnje opravilo narok za glavno obravnavo ter nato na podlagi pravočasnih navedb in dokazov o tožbenem zahtevku ponovno razsodilo.
13.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje (prvi odstavek 354. člena ZPP).
14.V pritožbenem postopku je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.
-------------------------------
1V 1. pripravljalni vlogi z dne 3.11. 2025 (na list št. 3.11.2025 je navedel, da predlaga, da sodišče razpiše narok in izvede vse predlagane dokaze. Sam je, poleg listinskih dokazov, predlagal tudi svoje zaslišanje.
2Sodba VSM I Cp 849/2021: "V sporih SMV glavna obravnava ni obvezna in sodišče lahko odloči brez nje tudi, če so med strankama sporna dejanska vprašanja, kadar ugotovi, da jih je mogoče razjasniti že na podlagi predloženih dokazov. Za tako ravnanje mora biti izpolnjen še drugi pogoj iz člena 454. ZPP; da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka, ne v tožbi ne v odgovoru na tožbo ne v pripravljalnih vlogah iz člena 452. ZPP."