Jedro

Utemeljene so pritožbene navedbe, da je bila po obrazloženem ugovoru toženke v izvršbi dopolnitev tožbe s strani tožnice vročena toženki v morebitni odgovor v roku 8 dni na dan 6. 11. 2020; da bi se navedeni rok sicer iztekel 14. 11. 2020, a se zaradi dejstva, da je šlo za soboto (ki je poleg nedelje dela prost dan), takrat ni iztekel; in da se zaradi omenjene odredbe, ker gre za nenujno zadevo, rok ni iztekel niti v ponedeljek 16. 11. 2020, ampak šele 1. 2. 2021, ko je bila omenjena odredba preklicana. Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni odgovorila na dopolnitev tožbe, in posledična izdaja sodbe dne 27. 11. 2020 iz razloga neprerekanih dejstev (ter tudi dokazov) sta glede na povedano zmotna in, kot pravilno ugotavlja pritožnica, pomenita absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti), saj toženki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo (I. in II.), da je tožena stranka (toženka) dolžna v 8 dneh plačati tožeči stranki (tožnici) 2.140,56 EUR glavnice, 74,00 EUR izvršilnih stroškov in 359,99 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov, vse s pripadki, ki so podrobneje razvidni iz izreka izpodbijane sodbe. Predmetni postopek se je nadaljeval kot gospodarski spor majhne vrednosti po obrazloženem ugovoru toženke zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojnih listin (računov). Odločitev sodišča prve stopnje je posledica presoje, da toženka ni odgovorila na dopolnitev tožbe s strani tožnice in da so posledično s strani tožnice zatrjevana dejstva nesporna (214. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)).

2. Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter s predlogom, naj se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi med drugim navaja, da je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije 13. 11. 2020 izdal Odredbo o posebnih ukrepih iz 83. a člena Zakona o sodiščih (ZS) zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (odredba), na podlagi katere so vsa sodišča od 16. 11. 2020 poslovala v omejenem obsegu v skladu s 83. členom ZS. Skladno z navedeno odredbo procesni roki v nenujnih zadevah, kamor spada tudi obravnavana, niso tekli od 16. 11. 2020 in vse do preklica 1. 2. 2021. Toženki je bila dopolnitev tožbe s sklepom sodišča prve stopnje s pozivom, naj v 8 dneh odgovori na dopolnitev tožbe, vročena 6. 11. 2020. Rok bi se iztekel 14. 11. 2020, a je bil to dela prost dan, zato bi se dejansko iztekel 16. 11. 2020, vendar se je zaradi odredbe iztekel šele 1. 2. 2021. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo brez oprave naroka dne 27. 11. 2020, kar je v času veljavnosti odredbe in pred vložitvijo toženkinega odgovora na dopolnitev tožbe. S tem nezakonitim postopanjem je toženki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti). Gre za preuranjeno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Utemeljene so pritožbene navedbe, da je bila po obrazloženem ugovoru toženke v izvršbi dopolnitev tožbe s strani tožnice vročena toženki v morebitni odgovor v roku 8 dni na dan 6. 11. 2020; da bi se navedeni rok sicer iztekel 14. 11. 2020, a se zaradi dejstva, da je šlo za soboto (ki je poleg nedelje dela prost dan), takrat ni iztekel; in da se zaradi omenjene odredbe, ker gre za nenujno zadevo, rok ni iztekel niti v ponedeljek 16. 11. 2020, ampak šele 1. 2. 2021, ko je bila omenjena odredba preklicana. Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni odgovorila na dopolnitev tožbe, in posledična izdaja sodbe dne 27. 11. 2020 iz razloga neprerekanih dejstev (ter tudi dokazov1) sta glede na povedano zmotna in, kot pravilno ugotavlja pritožnica, pomenita absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti), saj toženki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Toženka bi namreč odgovor na dopolnitev tožbe v konkretni nenujni zadevi lahko vložila vse do dne 1. 2. 2021, a ji je bilo to preprečeno z nezakonitim postopanjem sodišča prve stopnje (z izdajo sodbe z dne 27. 11. 2020).

6. Z zgoraj opisanim ravnanjem sodišča prve stopnje je bila torej storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, za katero se domneva vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more dopolniti postopka oziroma te (absolutne) bistvene kršitve odpraviti samo, saj do kontradiktornega postopka na prvi stopnji sojenja dejansko sploh še ni prišlo, zato je na podlagi 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče omenjene kršitve ne more sanirati samo z ravnanjem, da bi namesto sodišča prve stopnje pravzaprav šele izpeljalo kontradiktoren postopek in nato samo presodilo v zadevi. S takšnim ravnanjem bi bilo na pritožbeni stopnji sojenja vsekakor prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen URS).2 Ker se po tožbi z dne 22. 7. 2020 (takrat je bil vložen predlog za izvršbo na podlagi verodostojnih listin) zadeva razveljavlja prvič, takšna odločitev ne pomeni pretiranega posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

7. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem sojenju izdati sodbo, ki ne bo obremenjena z očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka. Moralo bo torej toženki zagotoviti kontradiktorno obravnavo, to je možnost odgovora na dopolnitev pritožbe, ki ji je bila v prvem sojenju nezakonito odvzeta, nato pa o zadevi ponovno odločiti upoštevaje relevantne določbe procesnega in materialnega prava.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče kljub zaključku o nespornih dejstvih vseeno vpogledalo v listinske dokaze. 2 Podobno tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi III Ips 4/2013 z dne 17. 9. 2013.