Z izpodbijano odločbo je toženka spremenila način odprave pravnomočno ugotovljene kršitve, tj. spremembe Pokojninskega načrta brez odobritve pristojnega ministrstva. Zato je kot odpravo kršitev pravilno določila, da naj tožnica predloži odobritev ministra, pristojnega za delo, za spremembe Pokojninskega načrta, ali pa v primeru, če nima odobritve pristojnega ministra, da predloži izjavo, da bo uporabljala pokojninski načrt, ki je bil odobren s strani pristojnega ministra. Iz navedenega tako ne izhaja, da je z odredbo, ki je bila spremenjena z izpodbijano odločbo, tožnici naložena dolžnost izračuna pokojninske rente, kot to napačno navaja tožnica. Zato izvršitev predmetne odredbe o odpravi kršitev v obravnavanem primeru ne povzroča dejanja, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi.
I.Tožba zoper odločbo Agencije za zavarovalni nadzor 40102-7/2020-23 z dne 14. 2. 2024 se zavrne.
II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1.Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju Agencija) je z izpodbijano odločbo delno ugodila ugovoru tožnice zoper odredbo o odpravi kršitve št. ... z dne 5. 6. 2020 (v nadaljevanju odredba) in 2. točko izreka odredbe spremenila tako, da se glasi: "Agencijo nalaga, da se odpravi kršitev iz 1. točke izreka na način, da Pokojninska družba v roku 15 dni od vročitve odredbe: - predloži odobritev ministra, pristojnega za delo k spremembi pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-SK-01 z ZPIZ-2, s katerim je za sredstva vplačana pred uskladitvijo Pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-SK-01 z ZPIZ-2, spremenila faktorje za odmero pokojninske rente prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja tistim zavarovancem, ki so prejeli faktorje ob sklenitvi zavarovanja ali v primeru, če nima odobritve ministra, pristojnega za delo k spremembi pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-SK-01, s katerim bi za sredstva vplačana pred uskladitvijo Pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-SK-01 z ZPIZ-2, spremenila faktorje za odmero pokojninske rente prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja tistim zavarovancem, ki so prejeli faktorje ob sklenitvi zavarovanja, poda izjavo, da bo uporabljala pokojninski načrt, ki ga je odobril minister, pristojen za delo."
2.Iz obrazložitve sledi, da je toženka odločala v ponovnem postopku po sodbi in sklepu Vrhovnega sodišča V Ips 3/2023 z dne 12. 12. 2023 (v nadaljevanju tudi sklep in sodba Vrhovnega sodišča), ki je reviziji tožnice delno ugodilo ter spremenilo II. točko izreka sodbe Upravnega sodišča I U 1027/2020-20 z dne 7. 6. 2022 v delu, ki se nanaša na ukrepe, naložene za odpravo ugotovljenih kršitev ter zadevo v tem obsegu vrnilo Agenciji v nov postopek. Toženki je naložilo, da mora v ponovnem postopku: ukrepe za odpravo ugotovljene kršitve izbrati v okviru prostora presoje, ki je skladen z razlogi citirane revizijske sodbe in ob tem naznaniti, da se zaradi odprave navedenega dela Odločbe Agencije št. ... z dne 2. 7. 2020 v postopku sodnega varstva z na novo izrečenimi ukrepi nadomeščajo ukrepi iz te odločbe. Glede na navedeno v ponovnem postopku toženka ni presojala ugovora v delu, ki se nanaša na ugotovljeno kršitev iz odredbe, poročilo o odpravi kršitev, javno objavo ter plačila nadomestila.
3.V dokazne namene je toženka vpogledala v listine, kot jih navaja na strani 3 obrazložitve izpodbijane odločbe. Upoštevala je napotke Vrhovnega sodišča, da je pri naložitvi načina odprave kršitve potrebno izhajati iz ugotovljene kršitve. Ugotavlja, da je ugovor tožnice v delu, kjer očita nasprotje med 2. točko ter 1. točko izreka odredbe, utemeljen. V 1. točki izreka odredbe je toženka ugotovila kršitev, ker tožnica ni pridobila odobritve ministra, pristojnega za delo, k spremembi pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-SK-01 z ZPIZ-2, s katerim je za sredstva vplačana pred uskladitvijo Pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-SK-01 z ZPIZ-2, spremenila faktorje za odmero pokojninske rente prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja tistim zavarovancem, ki so prejeli faktorje ob sklenitvi zavarovanja. Ker je bistvo ugotovljene kršitve v ne pridobitvi odobritve za spremembo pokojninskega načrta, je lahko način odprave zgolj v tem, da se pridobi navedena odobritev v primeru uporabe spremenjenih faktorjev ali pa, da se spremenjenih faktorjev ne uporablja, kar pomeni, da mora tožnica ravnati v skladu z določbami veljavnega in s strani ministra, pristojnega za delo, odobrenega pokojninskega načrta. Toženka je zato delno ugodila ugovoru tožnice in 2. točko izreka odredbe z dne 5. 6. 2020 glede načina odprave kršitve, spremenila in določila, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. V primeru, če tožnica ni pridobila odobritve ministra, pristojnega za delo, k spremembi pokojninskega načrta, tožnica ne bo mogla odpraviti ugotovljene kršitve na v prvi alineji izreka izpodbijane odločbe določen način, bi to pomenilo, da je odredba neizvršljiva. Za ta primer je toženka določila, da mora tožnica v roku 15 dni od vročitve odredbe predložiti izjavo, da bo v primeru, če nima odobritve ministra, pristojnega za delo, k spremembi pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-SK-01, s katerim bi za sredstva vplačana pred uskladitvijo Pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-SK-01 z ZPIZ-2 spremenila faktorje za odmero pokojninske rente prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja tistim zavarovancem, ki so prejeli faktorje ob sklenitvi zavarovanja, uporabljala pokojninski načrt, ki ga je odobril minister, pristojen za delo. Agencija je tako v ponovnem postopku zaradi odprave odločitve v postopku sodnega varstva o ukrepih za odpravo ugotovljene kršitve predpisov iz odločbe št. ... z dne 2. 7. 2020 z na novo izrečenimi ukrepi z izpodbijano odločbo nadomestila ukrepe iz navedene odločbe.
4.Tožnica v tožbi izpodbija navedeno odločitev zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Toženki očita, da ji je naložila odpravo kršitve v nasprotju z napotki iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča V Ips 3/2023 z dne 12. 12. 2023 ter da to predstavlja kršitev prvega odstavka 302. člena Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar-1). Tožnici bi morala prepovedati kakršnokoli odmero ali izračunavanje pokojninskih rent, ji naložiti pridobitev odobritve ministra, pristojnega za delo k spremembi vseh določb pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja z oznako PN-SK-01 (v nadaljevanju: Pokojninski načrt), ki urejajo ali se nanašajo na izračunavanje rent tako, da se te določbe v celoti izbrišejo/odpravijo, kar velja tudi za določbe načrta, v katerih so opredeljeni faktorji za odmero rent, - da se zavarovance obvesti, da se bodo za izračun pokojninske rente upoštevale izključno določbe pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente tistega izplačevalca pokojninske rente, ki si ga bodo samostojno izbrali. Namesto tega je tožnici naložila pridobitev odobritve ministra, pristojnega za delo, za spremembo Pokojninskega načrta na način, da bo tožnica še naprej izračunavala pokojninske rente, in sicer bodisi na podlagi spremenjenih faktorjev, za katere je pridobila odobritev pristojnega ministra, bodisi na podlagi nespremenjenih faktorjev, če odobritve ne bi pridobila. To je v nasprotju z ugotovitvijo iz citirane sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča, po kateri tožnica ne sme odmerjati in izračunavati rent in o čemer se mora obvestiti tudi zavarovance.
5.Navaja 348. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), po katerem ima dolžnost izračuna pokojninske rente izključno izplačevalec pokojninske rente. Tožnica ni izplačevalec pokojninske rente in se ji zato ne more nalagati dolžnost izračunavanja pokojninskih rent oziroma dejanj, ki pomenijo bodisi neposredno opredelitev višine pokojninske rente bodisi obveščanje zavarovancev o upoštevanju faktorjev za izračun rente. Po prvem odstavku 349. člena ZPIZ-2 tisti subjekt, ki izplačuje pokojninske rente, mora v pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninske rente določiti pogoje ter način izračunavanja in izplačevanja pokojninskih rent in da upravljavcu pokojninskega zavarovanja ni mogoče naložiti dejanj, ki pomenijo bodisi neposredno opredelitev višine pokojninske rente, ali pa nalagajo upoštevanje določenih faktorjev za izračun rente. Te vsebine se lahko urejajo samo v pokojninskem načrtu za izplačevanje rent, ki velja za fazo izplačevanja pokojninske rente in je urejen v drugem odstavku 224. člena ZPIZ-2. V času veljavnosti ZPIZ-1 je bila ureditev drugačna, saj se je tako vplačevanje premij (faza varčevanja) kot tudi izplačevanje rent in način njihovega izračuna (faza izplačevanja) urejalo v enotnem pokojninskem načrtu (sedma alineja četrtega odstavka 296. člena ZPIZ-1). Z uveljavitvijo ZPIZ-2 se lahko renta odmeri in izplačuje samo še skladno z novim, ločenim pokojninskim načrtom za izplačevanje rent, ki ga sprejme izplačevalec pokojninske rente ob upoštevanju aktuarskih načel. Od tožnice zato ni mogoče več zahtevati, da bi še naprej izračunavala rente na podlagi določb starega enotnega načrta, kot se to zahteva z izpodbijano odločbo.
6.Odmera in izplačevanje rent na podlagi starih (enotnih) pokojninskih načrtov bi bila v nasprotju s temeljnim konceptom ZPIZ-2 o prosti izbiri izplačevalca rent in vzpostaviti konkurenčnega trga izplačevanja rent (drugi in tretji odstavka 340. člena, drugi odstavek 224. člena in 225. člen). Toženki očita, da z naložitvijo izračunavanje pokojninskih rent z upoštevanjem (spremenjenih) faktorjev, ki so bili izvorno določeni v enotnem pokojninskem načrtu iz leta 2000 in 2001, zmotno uporabila določbe 348., 349. ter 340. člena ZPIZ-2. Tožnica ne opravlja storitev izplačevanja pokojninskih rent iz 348. člena ZPIZ-2. Opravlja zgolj storitve upravljanja pokojninskega sklada (člena 257 in 258 ZPIZ-2). Skladno z navedenim mora višino doživljenjske pokojninske rente izračunati izbrani izplačevalec pokojninske rente po aktuarskih načelih, odkupno vrednost pa po pravilih iz 310. člena ZPIZ-2. Enako določa Pravilnik o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente.
7.Tožnica je že izvedla aktivnosti za odpravo ugotovljenih kršitev. Pri ministrstvu, pristojnemu za delo, je 19. 11. 2020 vložila vlogo za odobritev spremembe obravnavanega Pokojninskega načrta tudi v delu, ki ureja uporabo faktorjev za odmero pokojninskih rent, v katerem je predlagala spremembo določb Pokojninskega načrta na način, da se s spremembo besedila prvega in drugega odstavka 17. člena odpravi določba, ki ureja izračunavanje in izplačevanje pokojninskih rent na podlagi faktorjev za odmero rent, ki so jih zavarovanci prejeli ob sklenitvi zavarovanja in predlagala odobritev spremenjenega besedila določbe, ki napotuje na odmero pokojninske rente skladno s pokojninskim načrtom za izplačevanje rent, ki si ga izbere član. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju Ministrstvo) z odločbo z dne 19. 3. 2021 predlog za spremembo ni odobrilo. Upravno sodišče je s sodbo I U 757/2021-17 z dne 1. 2. 2024 to odločbo v izpodbijanem delu odpravilo in zadevo vrnilo navedenemu ministrstvu v ponoven postopek, da konkretizira svojo razlago pomena pravila iz 416. člena ZPIZ-2, in če bi ugotovilo, da ureja tudi izplačevanje rent, konkretizira ugotovitev, ali so pravice in obveznosti v zvezi z izplačevanjem pokojninske rente že pridobljene ali v pričakovanju ter, ali so že nastale obveznosti v zvezi z izplačilom, in da določno opredeli spremembe katerih in čigavih pravic in obveznosti naj bi bile v nasprotju s prvim odstavkom 416. člena ZPIZ-2 in zakaj. Enako stališče je Upravno sodišče zavzelo tudi v štirih drugih sodnih postopkih, kot jih navaja. Glede na to, da iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča z dne 12. 12. 2023 jasno izhaja, da se izračunavanje in izplačevanje pokojninskih rent lahko ureja samo v pokojninskih načrtih za izplačevanje rent, ne pa tudi v obravnavanem Pokojninskem načrtu, ugotavljanje dejstev, ki jih je izpostavilo Upravno sodišče ne bo potrebno. Lahko se pričakuje, da bo pristojno ministrstvo v ponovljenem postopku odobrilo predlagane spremembe prvega in drugega odstavka 17. člena Pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja življenjskega cikla z oznako PN-SK-01, ki se preimenuje v Pokojninski načrt kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja z oznako PN-SK-01, z dne 22. 2. 2021 in da bodo s tem odpravljene kršitve, ki so predmet tega postopka.
8.V obravnavanem postopku se ne more odstopiti od stališč Vrhovnega in Upravnega sodišča saj bi bilo to v nasprotju z načelom pravne varnosti in enakega varstva pravic (2. člen in 22. člen Ustave). Sklepno navaja določbe glede ničnosti odločbe, ki je ni mogoče izvršiti. Glede na to, da tožnica skladno s stališčem Vrhovnega sodišča ne sme odmerjati in izračunavati pokojninskih rent na podlagi faktorjev za odmero pokojninskih rent, ki so določeni v njenih pokojninskih načrtih, izpodbijana odločba v delu, s katerim ji je bila naložena obveznost, da še naprej uporablja tovrstne določbe pokojninskih načrtov, ne more biti izvršljiva in to velja ne glede na to, ali je za to pridobila odobritev ministrstva.
9.Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni in 2. točko izreka odredbe o odpravi kršitev spremeni tako, da se odpravi kršitev iz 1. točke izreka na način, da tožnica v roku 15 dni od vročitve odredbe: predloži odločbo ministra, pristojnega za delo ali pa vlogo, vloženo pri ministrstvu, pristojnemu za delo, s katero je odobrena ali predlagana odobritev spremembe pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-SK-01 z ZPIZ-2 na način, da se odpravijo vse določbe tega načrta, ki urejajo izračunavanje in izplačevanje pokojninskih rent na podlagi faktorjev za odmero rent, ki so jih zavarovanci prejeli ob sklenitvi zavarovanja ter da poda izjavo, da do odobritve sprememb pokojninskega načrta v tem delu ne bo uporabljala in obvesti vse zavarovance, da se bodo za izračun pokojninske rente upoštevale izključno določbe pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente tistega izplačevalca pokojninske rente, ki si ga bodo samostojno izbrali, oziroma podredno, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadeva vrne v ponovno odločanje toženi stranki, ki se naj ji naloži plačilo s stroškov tega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
10.V odgovoru na tožbo toženka navaja, da tožnica za spremembo Pokojninskega načrta PN-SK-01, s katerim je spremenila faktorje za odmero pokojninske rente, ni imela odobritve ministra, pristojnega za delo. Iz citirane odločitve Vrhovnega sodišča izhaja, da je bil predmet revizije zgolj vprašanje naložitve načina odprave kršitve iz 2. točke izreka odredbe. Bistvo pravnomočno ugotovljene kršitve je v ne pridobitvi odobritve za spremembo pokojninskega načrta. Agencija je v 1. točki pravnomočnega izreka odredbe ugotovila kršitev prvega odstavka v povezavi z devetim odstavkom 225. člena ZPIZ-2,¹ ker tožnica ni pridobila odobritve ministra k spremembi Pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-SK-01 z ZPIZ-2, s katerim je za sredstva vplačana pred uskladitvijo tega načrta spremenila faktorje za odmero pokojninske rente prostovoljnega dodatnega zavarovanja tistim zavarovancem, ki so prejeli faktorje ob sklenitvi zavarovanja. Zato je lahko način odprave kršitve zgolj v tem, da se predloži odobritev spremembe pokojninskega načrta (deveti odstavek v povezavi s pravim odstavkom 225. člena ZPIZ-2). V primeru, da odobritve ni, pa da se spremenjenega pokojninskega načrta, ki ni odobren, ne uporablja (deseti odstavek² 225. člena ZPIZ-2) in se uporablja pokojninski načrt, ki je bil odobren. To pomeni, da mora tožnica ravnati v skladu z določbami veljavnega in s strani pristojnega ministra odobrenega pokojninskega načrta. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče (29. točka obrazložitve citirane sodbe in sklepa). Pravnomočno ugotovljeno kršitev (ne odobritev spremembe pokojninskega načrta) je mogoče odpraviti zgolj tako, da se predloži odobritev pristojnega ministrstva.
11.Ker je obstajala možnost, da tožnica ni pridobila odobritve pristojnega ministra k spremembi Pokojninskega načrta, tožnica ne bi mogla odpraviti ugotovljene kršitve na način, da predloži odobritev in bi bila odredba neizvršliva (4. točka 467. člena ZZavar-1). Za ta primer je toženka spremenila 2. točke odredbe tako, da mora tožnica predložiti izjavo, da bo v primeru, če nima odobritve pristojnega ministra, uporabljala pokojninski načrt, ki ga je odobril minister. Z odredbo, ki je bila spremenjena z izpodbijano odločbo, tožnici ni naložena dolžnost izračuna pokojninske rente, kot to zmotno navaja tožnica, zato niso podani razlogi, da ni mogoče izvršiti odredbe. V ponovljenem postopku se ugovor ni presojal v delu, ki se nanaša na pravnomočnost javne objave. Zato bo s pravnomočnostjo 2. točke izreka odredbe v povezavi z izpodbijano odločbo prišlo do javne objave spremenjene 2. točke izreka odredbe in bo tudi s tem prišlo do naznanila o nadomeščanju ukrepov. Predlaga zavrnitev tožbe.
K točki I izreka
12.Tožba ni utemeljena.
13.V zadevi je sporno, ali je toženka pravilno in zakonito naložila ukrepe za odpravo pravnomočno ugotovljenih kršitev, ki jih je toženka ugotovila v postopku nadzora. V zadevi ni sporno, da je pravnomočno ugotovljena kršitev,³ da tožnica za spremembo Pokojninskega načrta PN-SK-01, s katerim je spremenila faktorje za odmero pokojninske rente, ni imela odobritve ministra, pristojnega za delo. V zadevi je tako sporno vprašanje pravilnosti in zakonitosti naložitve načina odprave kršitev.
14.Z izpodbijano odločbo je toženka v ponovnem postopku spremenila 2. točko izreka odredbe o odpravi kršitev z dne 5. 6. 2020 ter naložila način odprave kršitve. ZZavar-1 v prvem odstavku 302. člena določa, da če Agencija za zavarovalni nadzor pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve predpisov iz prvega odstavka 277. člena tega zakona, zavarovalnici z odredbo naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti oziroma, da opravi ali opusti določena dejanja (v nadaljnjem besedilu: odprava kršitev). Podobno odredbo o odpravi kršitev ureja prvi odstavek 462. člena ZZavar-1.⁴
15.Sodišče je na podlagi 447. člena ZZava-1 preizkusilo izpodbijano odločbo v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa je uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, kot jih določa zakon, ki ureja upravni spor.
16.Iz izreka izpodbijane odločbe glede načina odprave kršitve ne izhaja, da ima tožnica dolžnost izračuna višine pokojninske rente, kot to navaja tožnica. To ne izhaja niti iz njene obrazložitve, zato ni razkoraka med predmetom postopka in izrečenimi ukrepom, saj je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da je toženka pri načinu odprave kršitve izhajala iz bistva ugotovljene kršitve. Bistvo pravnomočno ugotovljene kršitve pa je v tem, da za spremembo Pokojninskega načrta tožnica ni imela odobritve ministra, pristojnega za delo in je bila le s tem v zvezi ugotovljena kršitev predpisov s strani tožnice, kot izhaja iz 1. točke izreka odredbe. S tem pa je zamejen okvir za izbiro ukrepa s strani Agencije v obravnavanem primeru.⁵ Očitek tožnice, da toženka v ponovljenem postopku ni upoštevala napotkov iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča V Ips 3/2023 z dne 12. 12. 2023 po povedanem ni utemeljen.
17.Z izpodbijano odločbo je toženka spremenila način odprave pravnomočno ugotovljene kršitve, tj. spremembe Pokojninskega načrta brez odobritve pristojnega ministrstva. Zato je kot odpravo kršitev po presoji sodišča pravilno določila, da naj tožnica predloži odobritev ministra, pristojnega za delo, za spremembe Pokojninskega načrta, ali pa v primeru, če nima odobritve pristojnega ministra, da predloži izjavo, da bo uporabljala pokojninski načrt, ki je bil odobren s strani pristojnega ministra. Iz navedenega tako ne izhaja, da je z odredbo, ki je bila spremenjena z izpodbijano odločbo, tožnici naložena dolžnost izračuna pokojninske rente, kot to napačno navaja tožnica. Zato izvršitev predmetne odredbe o odpravi kršitev v obravnavanem primeru ne povzroča dejanja, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi (5. točka 464. člena ZZavar-1). Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da predmetne odredbe ni mogoče izvršiti, saj je toženka pri načinu odprave kršitve upoštevala tako možnost, da bo sprememba pokojninskega načrta odobrena, kakor tudi možnost, da sprememba ne bo odobrena.
18.Zato sodišče zavrača tudi očitek glede kršitve enakega varstva pravic in pravne varnosti. Po presoji sodišča je toženka naložila odpravo kršitev na način, ki upošteva naravo kršitve ter skladno z določbami ZZavar-1 in napotki iz sklepa in sodbe Vrhovnega sodišča z dne 12. 12. 2023. Očitki tožbe v zvezi s kršitvijo določb ZPIZ-2 glede izplačevanja pokojninske rente (348. člen)⁶, obveznosti izplačevalca pokojninske rente (349. člen)⁷ in določb drugega⁸ in tretjega⁹ odstavka 340. člena ZPIZ-2 glede obveznosti upravljavca v obravnavanem primeru po povedanem niso utemeljene, saj se z izpodbijano odločitvijo vanje ne posega na način, kot želi prikazati tožnica in se tožnici ne nalaga postopanje v nasprotju z navedenimi določbami ZPIZ-2.
19.Glede navedb tožnice, da je že izvedla aktivnosti za odpravo ugotovljenih kršitev in da je pri pristojnem ministrstvu vložila vlogo za odobritev spremembe obravnavanega pokojninskega načrta tudi v delu, ki ureja uporabo faktorjev za odmero pokojninskih rent, pri čemer obširno opiše predlagane spremembe in potek samega postopka, ki je bil toženki vrnjen v ponovno odločanje, toženka pravilno opozarja na 446. člena ZZavar-1,¹⁰ zato sodišče te navedbe kot nedopustno tožbeno novoto zavrača. Kako bo odločil minister, pristojen za delo glede vloge za spremembo pokojninskega načrta, pa kot navaja toženka v odgovoru na tožbo, tudi ni v pristojnosti toženke in tudi ne vpliva na drugačno odločitev konkretnem primeru.
20.Toženka je v izreku izpodbijane odločbe navedla, da se ukrepi (način odprave kršitve) iz odredbe v povezavi z odločbo, spreminjajo. Zato bo s pravnomočnostjo 2. točke izreka odredbe v povezavi z izpodbijano odločbo v nadaljevanju postopka prišlo do javne objave spremenjene 2. točke izreka odredbe ter s tem do naznanila o nadomeščanju ukrepov. Iz citirane sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča¹¹ tudi ne izhaja, da bi bilo potrebno obveščanje zavarovancev o nadomestitvi ukrepov s strani tožnice, kot meni tožnica, zato sodišče ta očitek zavrača.
21.Sodišče tudi ugotavlja, da je toženka ustrezno obrazložila izpodbijano odločbo in v obrazložitvi odgovorila na očitke tožnice iz ugovora, zato sodišče s tem v zvezi ni ugotovilo kršitev pravil postopka.
22.Ker je po povedanem, upoštevajoč meje preizkusa izpodbijane odločbe po 447. členu ZZavar-1, izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo očitanih kršitev Ustave niti kršitev pravil postopka, ki nanje pazi uradoma, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.
23.Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Tožbeni očitki namreč ne izpodbijajo dejanskega stanja v zadevi, temveč gre po vsebini za materialnopravna vprašanja.
K točki II izreka
24.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.