Jedro

Na podlagi prvega odstavka 160. člena DZ lahko sodišče med drugim po uradni dolžnosti ali na predlog odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj ali izreče drug ukrep za varstvo koristi otroka, če se med izvajanjem ukrepa izkaže, da slabo vpliva na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje. Če ukrep ni učinkovit, otrok pa je še ogrožen, mora sodišče izreči strožji ukrep. Odloči lahko tudi o podaljšanju izrečenega ukrepa ali ukrep ponovno izreče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je predlogu predlagatelja za omejitev starševske skrbi ugodilo¹ in s sklepom z dne 2. 4. 2024 starševsko skrb matere A. A. in očeta B. B. nad njunim sinom C. B. (roj. ... 2022) za eno leto omejilo tako, da sta dolžna omogočiti in dopustiti predlagatelju nadzor nad izvajanjem njune starševske skrbi na način, da z njim sodelujeta in mu po predhodnem dogovoru enkrat mesečno poročata o izvrševanju starševske skrbi, v primeru kakršnihkoli posebnosti, stisk in težav pa takoj, preko telekomunikacijskih sredstev ali osebno. Predlagatelj bo skrb staršev nad mladoletnim C. B. preverjal tudi v sodelovanju z drugimi institucijami (izbrani pediater, vrtec, Policijska postaja X) in za C. B. pomembnimi osebami. Poleg tega bo na naslovu dejanskega bivanja staršev opravljal napovedane nenapovedane obiske, ki sta jih starša zaradi zaščite otroka dolžna omogočiti in dovoliti ogled razmer na domu. Odločitev je 24. 4. 2024 postala pravnomočna.

2.Nasprotni udeleženec je z vlogo z dne 24. 7. 2024 na predlog predlagatelja odgovoril in hkrati podal predlog za ustavitev postopka z začasno odredbo, ker glede njega ni več pogojev za ukrep. Predlagatelj se je zavzemal za zavrnitev očetovega predloga.

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu nasprotnega udeleženca za ustavitev postopka z začasno odredbo delno ugodilo. Sklep z dne 2. 4. 2024 je delno razveljilo v delu, ki se nanaša na izvajanje napovedanih in nenapovedanih obiskov na domu očeta in predlog predlagatelja v tem delu zavrnilo (II. točka izreka), sicer pa izrečeni ukrep pustilo v veljavi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu nepotrebno ponovilo izrečeni ukrep glede matere in v preostalem delu glede očeta² , pravilno bi bilo, da bi sklep z dne 2. 4. 2024 v tem delu pustilo v veljavi.

4.Zoper odločitev iz I. in III. do V. točke izreka se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec B. B. Pritožbo vlaga iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja zoper njega zavrne, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev je napačna, ker v času odločanja o predlogu pri nasprotnem udeležencu ne obstajajo več rizični dejavniki, zaradi katerih bi bil otrok ogrožen, teh predlagatelj na prvi stopnji niti ni navajal, še manj pa dokazal, zato je njegov predlog neutemeljen. Rizični dejavniki, ki jih navaja predlagatelj, se nanašajo predvsem na ravnanja in opustitve nasprotne udeleženke, nanj pa se predvsem nanašajo varovalni dejavniki. Otrok mu je bil do pravnomočne odločitve v postopku II N 607/2023 z začasno odredbo istega sodišča zaupan v varstvo in vzgojo, predmetni predlog center za socialno delo (CSD) za omejitev starševske skrbi pa je bil vložen pred tem. CSD pa nato pri njem ni zaznal težav s prekomernim uživanjem alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi (PAS), prav tako ne nasilnega vedenja nad nasprotno udeleženko in tudi ne avtoagresivnega vedenja ali nezanesljivosti pri skrbi za mladoletnega C. B. kot tudi ne konfliktnosti med staršema. Ugotovljeno je bilo, da oče za sina ustrezno poskrbi, v konfliktnih situacijah z otrokovo materjo pa je ravnal do otroka zaščitno in odgovorno. Protispisne so ugotovitve, da je bil oče fizično agresiven do matere. Sodišče je povzelo njene enostranske navedbe, ki jih je podala v drugih postopkih na CSD. S tem je bila očetu kršena pravica do izjave.

Starševske skrbi se ne sme omejiti "na zalogo", upoštevati je treba okoliščine ob zaključku glavne obravnave. Bodočih negotovih okoliščin se ne sme upoštevati. Občutki, vtisi, zaznave so objektivno nepreverljiva dejstva, ki v sodnih postopkih ne predstavljajo pravno relevantnega dokaza. Sodišče odločitve ni sprejelo na podlagi formalnih dokazov, ki bi bili neposredno izvedeni na glavni obravnavi in glede katerih bi bila strankam dana možnost, da se izjavijo, pač pa je odločitev oprlo na svoje občutke in vtise. S tem je sprejelo arbitrarno in nezakonito odločitev. Takšne zaključke bi lahko podajal zgolj izvedenec ustrezne stroke, ki ga sodišče kljub predlogu ni imenovalo. Nasprotni udeleženec je postavitev izvedenca klinične psihologije predlagal, ker je CSD v postopku predlagatelj in nima položaja neodvisnega pomočnika sodišča. Zakaj sodišče izvedenca ni postavilo, ni pojasnilo. Nepojasnjeno je ostalo tudi, kako bo pridobivanje poročil pri institucijah, kot so policija, šola in podobno, doprineslo k odpravi konfliktnosti med staršema in zakaj je ukrep, ki se dejansko izvršuje že od 2. 4. 2024 dalje, izrečen v maksimalnem trajanju.

5.Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in se zavzema, da se jo zavrne.

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da med nasprotnima udeležencema teče tudi postopek II N 607/2023³ , v katerem je s sklepom z dne 20. 2. 2024 odločeno, da se stiki med otrokom in materjo začasno največ 9 mesecev (do najdlje 20. 11. 2024) izvajajo vsako sredo od 8.00 do 9.30 ure pod strokovnim nadzorom CSD. Ukrep, izrečen v tem postopku, pa se izteče 2. 4. 2025.

8.Na podlagi prvega odstavka 160. člena DZ lahko sodišče med drugim po uradni dolžnosti ali na predlog odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj ali izreče drug ukrep za varstvo koristi otroka, če se med izvajanjem ukrepa izkaže, da slabo vpliva na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje. Če ukrep ni učinkovit, otrok pa je še ogrožen, mora sodišče izreči strožji ukrep. Odloči lahko tudi o podaljšanju izrečenega ukrepa ali ukrep ponovno izreče.

9.Iz predmetnega postopka ne izhaja, da bi se tekom izvajanja izrečenega ukrepa izkazalo, da ukrep slabo vpliva na otrokovo zdravje ali razvoj ali da ni učinkovit, otrok pa je še ogrožen, kar bi sodišču narekovalo, da izreče strožji ukrep. Ob sprejemu izpodbijane odločitve izrečeni ukrep tudi še ni bil v fazi izteka, ki bi sodišču narekovala, da učinkovitost ukrepa preveri in po potrebi odloči o njegovem podaljšanju ali o ponovnem ukrepu.

10.Kot že rečeno je sodišče prve stopnje ob odločanju o predlogu očeta v izpodbijanem sklepu nepotrebno ponovilo izrečeni ukrep glede matere v celoti in glede očeta v delu, ki se ne nanaša na obiske na očetove domu, a to na pravilnost odločitve nima vpliva.

11.Odločitev sodišča prve stopnje o predlogu očeta temelji na ugotovitvi, da potrebe za nadzor na njegovem domu ni več, ker se je tekom postopka izkazalo, da na svojem domu izkazuje ustrezno skrb za sina. V preostalem delu pa je ukrep še potreben, da se očetu zagotovi boljše možnosti za odziv na impulzivne reakcije matere⁴ . Za dosego tega cilja se ga napotuje na delavnice pomoči družini na domu ter mu določa nadzor. Za te delavnice po poročanju predlagatelja kljub večkratnim spodbudam ne kaže interesa.

12.Pritožbena trditev, da se rizični dejavniki, ki jih navaja predlagatelj, nanašajo predvsem na ravnanja in opustitve matere, na očeta pa se nanašajo predvsem varovalni dejavniki, ne drži. Predlagatelj je večkrat poudaril, da je predlog podal, ker je bil mladoletni C. B. ogrožen zaradi ravnanj obeh staršev. To je v postopku tudi zanesljivo izkazano. Starša sta v prisotnosti otroka svoj partnerski odnos nasilno razreševala.

13.Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da stiki pod strokovnim nadzorom CSD v pretežnem delu (trenutno) zmanjšujejo oziroma odpravljajo možnost za konflikt med staršema, ker CSD pomaga pri predaji otroka in pri zaključku srečanja. V času odločanja sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča ni imelo osnove za ugotovitev, da bo tako ostalo tudi po izteku reguliranega izvajanja stikov. Ni dvoma, da mati še vedno težko umirjena vzdrži v situaciji, ko se razpravlja o dejstvih, glede katerih ima ona drugačen pogled in ima pri tem manjše možnosti uravnavanja čustvenih in impulzivnih reakcij. In prav na te reakcije se je oče v preteklosti neustrezno (nasilno) odzival (v pristnosti otroka). Za odpravo teh neustreznih reakcij se je oče vključil v program Društva za nenasilno komunikacijo (DNK), ne pa tudi v priporočene delavnice pomoči družini na domu. Pritožbeno sodišče se pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da je glede na okoliščine obravnavanega primera tudi za očeta potreben daljši čas, da ponotranji korenite spremembe v vzorcu obnašanja do nasprotne udeleženke. Glede na visoko konflikten odnos med nasprotnima udeležencema, ko je bil izrečen tudi ukrep prepovedi približevanja in obravnavano kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe (poročilo Policijske uprave X z dne 23. 11. 2023), na strani očeta pa je ob konfliktu z nasprotno udeleženko prišlo tudi do samopoškodovanja, vsi rizični dejavniki na njegovi strani verjetno še niso odpravljeni. Zato ukrep ni izrečen "na zalogo", kot zmotno trdi pritožba.

14.Pritožba ne zanika, da cilji, postavljeni z načrtom pomoči družini z dne 6. 3. 2024, še niso doseženi. Za presojo, ali so cilji doseženi, sodišču prve stopnje ni bilo treba postavljati izvedenca. Poleg tega predlog nasprotnega udeleženca za postavitev izvedenca klinične psihologije s področja starševstva in skrbništva zgolj z vsebino, da naj izvedenec poda izvid in mnenje, tudi ni dovolj substanciran, da bi bil upošteven.

15.Zmotno je tudi prepričanje pritožbe, da je odločitev arbitrarna, ker ni sprejeta na podlagi formalnih dokazov, ki bi bili neposredno izvedeni na glavni obravnavi in glede katerih bi bila strankam dana možnost, da se izjavijo, pač pa je odločitev oprta na občutke in vtise. Sodišče prve stopnje je odločitev utemeljeno oprlo (tudi) na svoje zaznave na naroku. Načelo neposrednosti terja, da sodišče (senat ali sodnik posameznik) s svojimi čutili zaznava naravo in vsebino dokaznih sredstev in da nato isto sodišče (senat ali sodnik posameznik) na tej podlagi tudi sprejme dokazno oceno in sprejme odločitev v zadevi. Pri zaslišanju strank ali prič, se dokazna vrednost ne izoblikuje le po izrečenih besedah, pač pa tudi po okoliščinah, v katerih so besede izrečene: po gestah zaslišanega, barvi in tonu njegovega glasu, odločnosti ali neodločnosti, samozavesti ali zmedenosti ipd.⁵

16.Kot že navedeno je bil obravnavani ukrep 2. 4. 2024 izrečen za obdobje enega leta. Zato v izpodbijanem sklepu tudi ni ponovno obrazložena maksimalna dolžina ukrepa, saj za to ni potrebe. Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da pogojev za predčasno ukinitev izrečenega ukrepa glede očeta v celoti ni, ker oba starša rabita pomoč tudi po izteku stikov pod nadzorom. Od izteka stikov pod nadzorom pa do izteka tega ukrepa 2. 4. 2025 bo dovolj dolgo obdobje, da se ugotovi ali so vsi rizični dejavniki odpravljeni in zastavljeni cilji doseženi, kar pa bo sodišče prve stopnje moralo preveriti pred iztekom ukrepa.

17.Tudi pomislek pritožbe glede ustreznosti ukrepa je odveč. Poročanje institucij ni neposredno namenjeno odpravljanju konfliktnosti med staršema, temveč ugotavljanju ali se je s priporočenimi aktivnostmi dosegel napredek (ali nazadovanje) nasprotnih udeležencev pri vzpostavitvi ustrezne starševske komunikacije in starševskega odnosa.

18.Pritožba ni utemeljena in jo je treba ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevanih kršitev⁶ zavrniti ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1).

19.Odločitev o pritožbenih stroških nasprotnega udeleženca je zajeta v zavrnilnem delu izreka. Temelji na 101. členu ZNP-1. Pri tem se upošteva (ne)uspeh pritožbe.

-------------------------------

1V skladu s 171. členom Družinskega zakonika (DZ) lahko sodišče enemu ali obema od staršev prepove izvajanje posameznih upravičenj iz starševske skrbi, če je otrok ogrožen in bo korist otroka ob upoštevanju okoliščin primera dovolj zavarovana s tem ukrepom. Za zavarovanje premoženjskih koristi otroka lahko sodišče odloči, da imajo starši glede upravljanja otrokove preživnine položaj skrbnika. Sodišče lahko staršem prepove upravljanje z otrokovo preživnino, drugim premoženjem ali prepove le odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja. Sodišče lahko glede na okoliščine primera odloči, da center za socialno delo opravlja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi in določi tudi način tega nadzora. Ob izreku ukrepa sodišče otroka postavi pod skrbništvo za zastopanje v obsegu, v katerem staršem omeji upravičenja iz starševske skrbi, in imenuje skrbnika. Ukrep omejitve starševske skrbi traja največ eno leto. Če sodišče odloči o ukrepu omejitve starševske skrbi skupaj z ukrepom odvzema otroka staršem ali ukrepom namestitve otroka v zavod, traja ukrep omejitve starševske skrbi največ tri leta.

2Starševsko skrb matere A. A. in očeta B. B. nad njunim sinom C. B. je za eno leto omejilo tako, da sta dolžna omogočiti in dopustiti nadzor nad izvajanjem njune starševske predlagatelju na način, da z njim sodelujeta in mu po predhodnem dogovoru enkrat mesečno poročata o izvrševanju starševske skrbi, v primeru kakršnihkoli posebnosti, stisk in težav pa takoj, preko telekomunikacijskih sredstev ali osebno. Predlagatelj pa bo v sodelovanju z drugimi institucijami (izbrani pediater, vrtec, PP X.) in za C. B. pomembnimi osebami preverjal skrb staršev nad mladoletnim C. B. Na naslovu dejanskega bivanja matere bo opravljal tudi napovedane nenapovedane obiske, ki jih je mati zaradi zaščite otroka dolžna omogočiti in dovoliti ogled razmer na domu (I. in III. točka izreka). Predlog B. B. z dne 24. 7. 2024 za ustavitev postopka z začasno odredbo je sodišče v preostalem delu, v kolikor mu ni bilo ugodeno glede na vsebino II. točke izreka tega sklepa zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).

3Spis II N 607/2023 je sodišče prve stopnje v okviru dokazovanja po uradni dolžnosti vpogledalo (8. točka obrazložitve). Spis ali kopije spisu III N 36/2024 niso priložene, a ugotovitve sodišča v tem delu niso izpodbijane.

4Ugotovljeno je, da te materine težave še niso povsem ali zadostno odpravljene in s tem cilji, ki jih predlagatelj postavlja v načrtu pomoči družini z dne 6. 3. 2024, še niso doseženi.

5VS RS Sodba III Ips 4/2021 z dne 27. 7. 2021.

6Pritožba izpodbija tudi V. izreka torej odločitev glede stroškov postopka, vendar je vsebinsko ne napade, zato je sodišče ta del odločitve preizkusilo v tem okviru.