Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve – dejanska presoja.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se udeleženka do 8. 8. 2011 zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom UKC Maribor – Oddelek za psihiatrijo.
2. Zoper navedeni sklep je pritožbo vložila zagovornica udeleženke „iz vseh pritožbenih razlogov“. V pritožbi izpostavlja, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve, ker udeleženka ni ogrožala svojega zdravja. Za odpravo njenih psihičnih težav zadostuje le še minimalen odmerek zdravil. Udeleženka nima nobenih samomorilskih nagnjenj. Izhajajoč iz navedenih dejstev pri udeleženki ni potrebno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, ker se lahko njeno zdravljenje uspešno izvaja tudi z drugimi oblikami zdravstvene pomoči, s katerimi se ne posega v svobodo udeleženke. Pri tem pritožba opozarja na določbe 19. člena, 35. člena in tretjega odstavka 51. člena Ustave Republike Slovenije. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno, „da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje“. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po določbi prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanje iz 1. in 2. alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
5. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja (tako na podlagi zaslišanja same udeleženke, zlasti pa na podlagi izvedenskega mnenja izvedenke psihiatrične stroke dr. V. F. Ž.), da je udeleženka leta 1998 imela poškodbo glave in od takrat dalje se je psihoorgansko spremenila. Od navedenega obdobja je četrtič hospitalizirana na oddelku zaradi organske afektivne motnje – manične epizode in psihoorganskega sindroma ter suicidalne ogroženosti. Zaradi svoje psihoorganske spremenjenosti in manifornega stanja je v obravnavanem primeru ogrožala svoje življenje in zdravje. Zaradi duševne motnje ima namreč hudo moteno presojo realnosti in tudi ni bila sposobna obvladovati svojega ravnanja, zaradi česar je bila tudi pripeljana na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico, na oddelek pod posebnim nadzorom. To pa pomeni, da udeleženka zaradi duševne motnje ogroža svoje življenje in sta tako izpolnjeni 1. in 2. alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zdravljenje osebe brez njene privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom. Pritrditi tudi ni pritožbenim izvajanjem, da bi zdravljenje udeleženke lahko potekalo z drugimi oblikami pomoči, kot to določa 3. alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ker iz izvedenskega mnenja navedene izvedenke jasno izhaja, da je zdravljenje udeleženke v oddelku pod posebnim nadzorom ravno zaradi njene varnosti (da ne ogrozi svojega življenja) potrebno še dva meseca.
6. Odločitev prvostopnega sodišča, da se udeleženko zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom UKC Maribor še dva meseca (do 8. 8. 2011), je tako dejansko in materialnopravno pravilna. Nasprotna pritožbena izvajanja, tudi ob tehtanju ustavno varovanih osebnostnih pravic udeleženke, kot so pravica do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pravica do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravice do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS), so neutemeljena.
7. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku.
8. O priglašenih stroških pritožbenega postopka bo odločalo prvostopno sodišče s posebnim sklepom (zagovornica je udeleženki postavljena po uradni dolžnosti) in zato pritožbeno sodišče priglašenih pritožbenih stroškov ni presojalo.