Jedro

Vsebina prepovednega zahtevka (in nato tudi sodbe) je vezana na dejansko delovanje kršitelja. Imetnik znamke ne more v naprej in na zalogo doseči sodne prepovedi vseh vrst možnih kršitev, ki se v določeni pojavni obliki (še nikoli) niso zgodile.

Pri presoji obstoja kršitve znamke v smislu točke b prvega odstavka 47. člena ZIL-1 se opravita primerjava (enakosti ali podobnosti) blaga, obseženega s spornim znakom in znamko ter primerjava (enakosti ali podobnosti) spornega znaka z znamko. Na podlagi takšne primerjave se nato izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Verjetnost zmede se interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga ali storitev (potrošnik nepravilno domneva, da blago izvira od istega proizvajalca ali ekonomsko povezanih družb).

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v delu, v katerem je bilo ugodeno pritožbi tožeče stranke, delno spremeni tako, da se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se z upoštevanjem že pravnomočno zavrnjenega dela zahtevka v točki 1. v celoti glasi: »Toženi stranki se prepoveduje prodaja, oglaševanje, ponujanje blaga na trgu, uvoz in izvoz zeliščnega likerja, označenega z etiketo ČINARINO, zlasti pa z etiketo, ki vsebuje kombinacijo besede ČINARINO s podobo artičoke, vse v izrazito zeleno-rdeči barvni kombinaciji ter se s tem prepoveduje kršenje v Republiki Sloveniji registriranih znamk CYNAR tožeče stranke št. 2R 167402A, št. R 386994, št. 703978, št. 2R 152591A.

Tožena stranka je dolžna objaviti uvod (brez navedbe članov senata) in izrek te sodbe na svoje stroške v časnikih Delo, Dnevnik, Večer in Nedeljski dnevnik, v roku 15-ih dni.

V preostalem delu se tožbeni zahtevek zavrne.« V preostalem delu se revizija zavrne.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Obravnavani postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dotedanjih določbah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP). Poleg tega se v postopku ne uporabljajo določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1C, Ur. l. RS, št. 20/2006), saj je bil postopek ob uveljavitvi te novele že v teku (23. člen ZIL-1C). Uporabiti je treba Zakon o industrijski lastnini (v nadaljevanju ZIL-1) s spremembama, ki sta vključeni v njegovo drugo uradno prečiščeno besedilo (Ur. l. RS, št. 102/2004).

2. Tožeča stranka je imetnica mednarodno registriranih znamk PEZZIOL CYNAR v sliki za aperitive na osnovi artičoke, CYNAR v sliki za brezalkoholne in alkoholne pijače ter storitve restavracij, CYNAR v besedi za naravne alkoholne pijače in CYNAR v besedi za kekse, kolače, slaščice, pecivo, bonbone in sladoled. Vsem navedenim znamkam je pravno varstvo priznano tudi v Republiki Sloveniji.

3. Tožena stranka je na slovenskem trgu za označevanje svoje alkoholne pijače (grenkega likerja z dodanim izvlečkom listov artičoke in aromatičnih zelišč) začela uporabljati znak ČINARINO na etiketi, ki naj bi bila potrditvah tožeče stranke na prvi pogled zavajajoče podobna etiketi znamk CYNAR tožeče stranke. Tožeča stranka je zato s tožbo zahtevala, da se toženi stranki prepove „prodaja, oglaševanje, ponujanje blaga na trgu, uvoz in izvoz izdelkov, ki so označeni z etiketo ČINARINO, zlasti pa etiketo, ki vsebuje kombinacijo besede ČINARINO s podobo artičoke, vse v izrazito zeleno-rdeči barvni kombinaciji, oziroma vsakršnega znaka, ki posnema v R Sloveniji registrirane znamke CYNAR tožeče stranke št. 2R 167402A, št. R 386994, št. 703978, št. 2R 152591A ter se s tem prepoveduje kršenje prej navedenih znamk CYANR tožeče stranke “ in da se toženi stranki naloži objava sodbe v sredstvih javnega obveščanja.

4. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da beseda ČINARINO in etiketa tožene stranke nista podobna znamki tožeče stranke in da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je tožena stranka z uporabo znaka ČINARINO ustvarjala zmedo v javnosti.

5. Tožeča stranka se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožila. Sodišče druge stopnje je presodilo, da so v konkretnem primeru podani zakonski znaki iz točke b prvega odstavka 47. člena ZIL-1. Zato je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je prepovednemu zahtevku in zahtevku za javno objavo sodbe ugodilo v delu, v katerem se nanašata na zeliščne likerje. V preostalem delu (glede vseh (ostalih) izdelkov, razen zeliščnih likerjev) pa je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

6. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

7. Revizija je bila vročena tožeči stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

8. Tožeča stranka je odgovor na revizijo tožene stranke vložila po pooblaščenki, ki ni odvetnica. Zato ga Vrhovno sodišče ni upoštevalo (drugi odstavek 91. člena v zvezi s tretjim odstavkom 86. člena ZPP).

Revizija je delno utemeljena

9. Imetnik znamke je upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo katerikoli znak, pri katerem zaradi njegove enakosti ali podobnosti z znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, obseženih z znamko in znakom, obstaja verjetnost zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko (točka b prvega odstavka 47. člena ZIL-1). Za uresničitev navedene pravice iz znamke lahko njen imetnik s tožbo med drugim zahteva, da se prepovejo kršenje in bodoče kršitve in da se sodba objavi (121. člen ZIL-1). Vsebina prepovednega zahtevka (in nato tudi sodbe) je vezana na dejansko delovanje kršitelja. Imetnik znamke ne more v naprej in na zalogo doseči sodne prepovedi vseh vrst možnih kršitev, ki se v določeni pojavni obliki (še nikoli) niso zgodile.(1) Obseg prepovednega zahtevka in sodbe

10. Tožena stranka v reviziji izpostavlja vprašanje objektivnega obsega negatorne prepovedi iz (s sodbo sodišča druge stopnje spremenjenega) izreka sodbe sodišča prve stopnje, in sicer tako glede blaga kot glede znakov, ki jih pokriva.

Blago

11. V zvezi z obsegom blaga, ki ga zajema sporna sodna prepoved, tožena stranka v reviziji navaja, da je tožeča stranka v tožbi zahtevala prepoved prodaje vseh izdelkov označenih z etiketo ČINARINO, s sodbo sodišča druge stopnje pa je prepovedano le označevanje zeliščnih likerjev. Sodišče druge stopnje naj bi s tem vsebinsko spremenilo tožbeni zahtevek in kršilo obveznost sojenja v okviru postavljenega tožbenega zahtevka. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sodišče druge stopnje ni kršilo pravila iz prvega odstavka 2. člena ZPP. Z omejitvijo kroga izdelkov, za katere tožena stranka ne sme uporabljati znaka ČINARINO (iz vseh izdelkov na zeliščne likerje) namreč ni odločilo o drugem zahtevku, temveč o delu istega zahtevka. Uporabo znaka ČINARINO za zeliščne likerje je tožeča stranka toženi stranki izrecno očitala v tožbi in nadaljnjih (toženi stranki vročenih) vlogah, tako da so neutemeljene tudi navedbe tožene stranke, s katerimi smiselno zatrjuje kršitev načela kontradiktornosti. Glede na dejansko ugotovitev, da je tožena stranka pod spornim znakom ČINARINO tržila zeliščni liker in glede na to, da v obravnavanem primeru ni izkazana kršitev po točki c prvega odstavka 47. člena ZIL-1, je presoja, da je zahtevek utemeljen glede zeliščnih likerjev (ne pa tudi glede vseh (drugih) izdelkov) in da se mu lahko zato le delno ugodi, tudi materialnopravno pravilna; postopanje sodišča druge stopnje pa glede tega dela zahtevka skladno s 4. točko 358. člena ZPP.

12. Poleg očitka o neupravičenem oženju kroga izdelkov, na katere se nanaša sodna prepoved, revizija vsebuje tudi očitek o preširoki sodni prepovedi, ker je toženi stranki prepovedano trženje kateregakoli zeliščnega likerja z etiketo ČINARINO, ne pa npr. samo zeliščnega likerja iz artičok proizvajalca D. d. d. Bistvo predmetnega postopka je po navedbah tožene stranke trženje zeliščnega likerja iz artičok. V zvezi s tem očitkom Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da so zeliščni likerji dovolj natančno opredeljena skupina proizvodov, tako da je presoja obstoja zatrjevanega kršitvenega dejanja mogoča. Opis zeliščni likerji tudi ni tako širok, da bi bilo z obsegom prepovedi prekoračeno dejansko delovanje kršitelja. Poleg tega pa zeliščni likerji sodijo v skupino (naravnih) alkoholnih pijač, za katere sta tožeči stranki podeljeni znamki CYNAR v besedi in CYNAR v sliki, kar pomeni, da je izpolnjen pogoj enakosti oziroma podobnosti blaga v smislu točke b prvega odstavka 47. člena ZIL-1 (več o merilih za presojo obstoja kršitvenega dejanja po točki b prvega odstavka 47. člena ZIL-1 v nadaljevanju).

Znaki

13. V zvezi z znaki, na katere se nanaša sporna sodna prepoved, tožena stranka v reviziji navaja, da tožeča stranka ni specificirala svojega zahtevka v delu, ki se nanaša na etiketo ČINARINO. Tožeča stranka po navedbah tožene stranke v tožbi ni definirala kršitve, oziroma dejanja, ki bi se toženi stranki z izdajo sodbe prepovedalo, in ni definirala, kaj je to etiketa ČINARINO.

14. Vrhovno sodišče ugotavlja, da izrek sodbe skladno s tožbenim predlogom toženi stranki ne prepoveduje le uporabo etikete, ki vsebuje kombinacijo besede ČINARINO s podobo artičoke v izrazito zeleno-rdeči barvni kombinaciji (priloga A6 v spisu) temveč tudi uporabo etikete ČINARINO. Slednja prepoved pomeni prepoved uporabe znaka ČINARINO v besedi, na kakršnikoli drugi etiketi (lahko tudi popolnoma beli). Poleg navedenega je bilo ugodeno tudi delu zahtevka za prepoved uporabe »vsakršnega znaka, ki posnema v R Sloveniji registrirane znamke CYNAR tožeče stranke št. 2R 167402A, št. R 386994, št. 703978, št. 2R 152591A.«

15. V delu, s katerim se zahteva prepoved uporabe »vsakršnega znaka, ki posnema v R Sloveniji registrirane znamke CYNAR tožeče stranke št. 2R 167402A, št. R 386994, št. 703978, št. 2R 152591A« je tožbeni predlog nekonkretiziran, tako da ne omogoča presoje o obstoju kršitvenega dejanja in posledično ne more biti utemeljen.(2) Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP v tem delu reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje delno spremenilo tako, da se navedeni nekonkretizirani del zahtevka zavrne.

16. V preostalem delu (ki ga ni zavrnilo že sodišče druge stopnje) pa je tožbeni predlog tožeče stranke konkretiziran in omogoča presojo o obstoju kršitvenega dejanja. Etiketo, s katero je tožena stranka nastopala na trgu in okoli katere so bile tudi skoncentrirane navedbe pravdnih strank in presoja sodišč nižjih stopenj, je tožeča stranka opisala (listovna št. 2 spisa), priložila je njeno sliko (priloga A 6 v spisu) ter jo dovolj natančno opredelila tudi v tožbenem predlogu. Zahtevka za prepoved uporabe znaka ČINARINO v besedi (na kakršnikoli drugi etiketi) pa tožeča stranka ni mogla drugače definirati kot z navedbo besede, katere uporabo je želela preprečiti. Utemeljevala ga je z navedbami o posnemanju besede CYNAR (listovna št. 26 spisa) in o pomembnosti besednih elementov znaka tožene stranke in znamk tožeče stranke (listovna št. 99 spisa).

Preizkus uporabe točke b prvega odstavka 47. člena ZIL-1

17. Pri presoji obstoja kršitve znamke v smislu točke b prvega odstavka 47. člena ZIL-1 se opravita primerjava (enakosti ali podobnosti) blaga, obseženega s spornim znakom in znamko ter primerjava (enakosti ali podobnosti) spornega znaka z znamko. Na podlagi takšne primerjave se nato izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Verjetnost zmede se interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga ali storitev (potrošnik nepravilno domneva, da blago izvira od istega proizvajalca ali ekonomsko povezanih družb).(3)

18. Razlogi za utemeljenost zahtevka za prepoved uporabe etikete, ki vsebuje kombinacijo besede ČINARINO s podobo artičoke, vse v izrazito zeleno-rdeči barvni kombinaciji (priloga A6 v spisu) za označevanje zeliščnega likerja in razlogi za utemeljenost zahtevka za prepoved uporabe znaka ČINARINO v besedi na kakršnikoli drugi etiketi za označevanje zeliščnega likerja, v sodbi sodišča druge stopnje niso navedeni ločeno. Vendar pa iz njih kljub temu izhaja sklep sodišča druge stopnje o utemeljenosti obeh, ki je, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pravilen.

19. Sodišče druge stopnje je presodilo, da je razlikovalni del tako znamke CYNAR v besedi kot znamke CYNAR v sliki beseda CYNAR ter ugotovilo njeno vizualno, fonetično in pomensko podobnost z besedo ČINARINO. Vendar pa podobnost med besedama CYNAR in ČINARINO ni bil edini kriterij za presojanje podobnosti med znamko tožeče stranke CYNAR v sliki in etiketo tožene stranke iz priloge A6 v spisu, kot to neutemeljeno navaja tožena stranka v reviziji. Sodišče druge stopnje je opravilo tudi primerjavo figurativnih elementov znamke CYNAR v sliki in figurativnih elementov etikete tožene stranke na prilogi A6 v spisu (drugi odstavek na 4. strani sodbe sodišča druge stopnje). Vrhovno sodišče pritrjuje tako zaključku sodišča druge stopnje o podobnosti besed CYNAR in ČINARINO kot presoji, da figurativni elementi znaka tožene stranke iz priloge A6 v spisu niso takšni, da bi v skupnem vtisu podobnosti med znamko tožeče stranke in znakom tožene stranke vnašali takšen razlikovalni element, da znak tožene stranke iz priloge A6 v spisu ne bi bil podoben znamki tožeče stranke.

20. Sklep o verjetnosti zmede v javnosti zaradi podobnosti znamk in znaka v smislu točke b prvega odstavka 47. člena ZIL-1 je sodišče druge stopnje naredilo le glede etikete tožene stranke iz priloge A6. Naslonilo se je na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o rezultatih javnomnenjske terenske raziskave o verjetnosti zamenjave izdelkov označenih z znamko tožeče stranke v sliki in znakom tožene stranke v sliki. Kot odločilno je pravilno upoštevalo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je 45,7 % vprašanih v raziskavi odgovorilo, da imata izdelka enako vsebino in da je bilo 57,9 % vprašanih v dvomu, za čigav proizvod gre.

21. Glede verjetnosti zmede v javnosti v primeru uporabe znaka ČINARINO v besedi sodišče druge stopnje ni naredilo izrecnega sklepa. Vendar pa le ta jasno izhaja iz velike fonetične in pomenske podobnosti znamke CYNAR v besedi in znaka ČINARINO v besedi ter identičnosti blaga, ki sta z njima obsežena. Sodišče druge stopnje je tako materialnopravno pravilno presodilo, da je zahtevek tožeče stranke utemeljen tako v delu, v katerem se nanaša na označevanje zeliščnih likerjev z etiketo tožene stranke iz priloge A6 kot v delu, v katerem se nanaša na uporabo znaka ČINARINO v besedi na drugih etiketah za označevanje zeliščnih likerjev.

22. Revizijske navedbe, da je tožena stranka besedo ČINARINO razvila samostojno ob upoštevanju latinske besede artičoka (cynara) in da bi sklepanje sodišča druge stopnje pomenilo, da je lahko na svetu le en pomarančni sok, katerega znamka je izpeljanka iz latinske besede pomaranča (oranga), na presojo obstoja samega kršitvenega dejanja po točki b prvega odstavka 47. člena ZIL-1 ne morejo vplivati. V kolikor tožena stranka z njimi meri na omejenost pravice tožeče stranke iz registriranih znamk, bi morala v postopku izkazati okoliščine iz 48. člena ZIL-1, česar pa ni storila.

Objava sodbe

23. Po točki d prvega odstavka 121. člena ZIL-1 ima imetnik znamke pravico s tožbo zahtevati, da se pravnomočna sodba objavi na stroške kršitelja v javnih glasilih v obsegu in na način, ki ga določi sodišče. 24. Po presoji Vrhovnega sodišča je za obvestitev javnosti o obravnavanem sporu in njegovem izidu dovolj, da se objavita le uvod in izrek te (revizijske) sodbe. Objava uvoda sodbe je potrebna zaradi seznanitve širše javnosti s pravdnimi strankami, med katerimi je tekel spor, objava izreka sodbe pa je potrebna (in hkrati zadostna) za seznanitev širše javnosti z vsebino pravnomočne sodbe, kakršna je obstala po odločitvi revizijskega sodišča. 25. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče v okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 371. člena ZPP) reviziji delno ugodilo tudi glede zahtevka za objavo sodbe v sredstvih javnega obveščanja in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna objaviti le objavo uvoda in izreka sodbe Vrhovnega sodišča. Sklepno

26. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je Vrhovno sodišče reviziji delno ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje delno spremenilo tako da se zavrne tudi del zahtevka tožeče stranke za prepoved uporabe »vsakršnega znaka, ki posnema v R Sloveniji registrirane znamke CYNAR tožeče stranke št. 2R 167402A, št. R 386994, št. 703978, št. 2R 152591A« (prvi odstavek 380. člena ZPP) in del zahtevka za objavo obrazložitve sodbe. V preostalem delu pa je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo. V njej uveljavljane kršitve določb pravdnega postopka namreč niso podane, sodba sodba sodišča druge stopnje pa je v nespremenjenem delu tudi materialnopravno pravilna (378. člen ZPP).

Stroški postopka

27. Odločitev o stroških revizije temelji na 165. členu ZPP in tretjem odstavku 154. člena ZPP.

Op. št. (1): Tako tudi Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu III Ips 36/2008 z dne 2. 6. 2009. Op. št. (2): Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča III Ips 36/2008 z dne 2. 6. 2009. Op. št. (3): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 141/2007 z dne 7. 9. 2010.