Jedro

Toženec je brez pravne podlage prejemal gotovinska plačila s strani naročnikov za opravo storitev varovanja in si jih protipravno prisvajal. Dejstvo sorodstvene povezanosti med stranko in pričo samo po sebi še ne izpodbija verodostojnosti izpovedb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (IV. in VI. točka izreka) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe za znesek 4.945,14 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 25538/2014 z dne 3. 3. 2014 razveljavilo v I. točki izreka za prej navedeni znesek in postopek v tem delu ustavilo (I. točka izreka). Dovolilo je objektivno spremembo tožbe (II. točka izreka) in prej citirani sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani razveljavilo v I. točki izreka, v kateri je bilo tožencu naloženo, da tožniku poravna znesek v višini 24.100,93 EUR, ter v III. točki izreka, v kateri je bilo tožencu naloženo plačilo izvršilnih stroškov (III. točka izreka). V IV. točki izreka je toženca zavezalo k plačilu zneska v višini 23.479,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 2. 2014 dalje do plačila; kar je tožnik zahteval več oziroma drugače pa je zavrnilo (V. točka izreka). V VI. točka izreka je tožencu naložilo povračilo 2.148,25 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper odločitev v IV. in VI. točki izreka se pritožuje toženec, ki vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V uvodu povzema odločitev prvega sodišča ter opozarja, da je v točkah IV. in VI. izreka nepravilna in nezakonita. Sodišče je povsem nekritično sledilo izpovedbi zakonitega zastopnika tožnika in njegovih prič, pri tem pa je prezrlo, da so priče sorodstveno ali statusno povezane s tožnikom in nedvomno zainteresirane za izid postopka. Izpovedbe prič, ki jih je predlagal tožnik, so v nasprotju z izpovedbami drugih zaslišanih prič, predvsem z izpovedbami delavcev, ki so opravljali dela za tožnika. Slednji so povedali, da so A. A. v podjetju šteli za nekakšnega neformalnega šefa, ki je odrejal dela. Te priče niso v nikakršnem razmerju s tožencem in so nezainteresirane za izid predmetnega pravdnega postopka. Opozarja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni sledilo izpovedbi priče B. B. Pritožnik poudarja, da je bil v obdobju obeh B. zaposlitev pri tožniku zaposlen tudi on. Kot dokaz pritožbi prilaga določene listine (pogodbe, potrdila). Poudarja, da je izpovedba priče B. B. povsem verodostojna in ji je treba slediti ter da s pričo ni v nikakršnem medsebojnem razmerju. Pritožnik poudarja, da je upravljanje gospodarske družbe tajno, enako velja za izplačevanje plač in nadur zaposlenim, zato je logično, da priče niso vedele, od kje gospodarski družbi sredstva za poplačilo obveznosti. Opozarja, da tožena stranka (pravilno tožnik, op. sodišča) ni predložila nobenega dokaza, iz katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je v spornem obdobju na svojih poslovnih računih razpolagala z dovoljšnjimi denarnimi sredstvi za poravnavo obveznosti do delavcev. Postavlja se vprašanje, zakaj je gospodarska družba sploh poslovala gotovinsko, če je imela na svojih poslovnih računih dovolj sredstev za poplačilo obveznosti. Edini mogoč odgovor je, da tožena stranka (pravilno tožnik, op. sodišča) na računih ni imela dovolj sredstev. Pritožnik poudarja, da ni deloval brez pravne podlage, saj je za razpolaganje s sredstvi, ki jih je prejel od naročnika in jih je nato razporedil med delavce, imel odredbo A. A. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter odločitev v točkah IV. in VI. razveljavi, tožbeni zahtevek pa v celoti zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe v prej navedenih točkah in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožniku, ki pa se nanjo ni odzval. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni imel nobenega pooblastila zakonitega zastopnika tožnika oziroma A. A., da bi od naročnikov storitev varovanja prejemal gotovinska plačila za opravljene storitve, prav tako ni imel pooblastila, da s prejeto gotovino poplačuje nadure delavcem ali da z naročniki storitev sklepa pogodbe za opravo storitev varovanja in jim nato izstavlja račune. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je toženec brez pravne podlage prejemal posamezna vtoževana gotovinska plačila od naročnikov in si jih je protipravno prisvajal. 6. Sodišče prve stopnje je do gornjih ugotovitev prišlo na podlagi izvedenega dokaznega postopka in sprejete dokazne ocene, ki je logična in življenjsko prepričljiva ter napravljena v skladu z napotili iz 8. člena ZPP.

7. Pritožba neutemeljeno izpodbija dokazno oceno prvega sodišča. Ne drži pritožbeno zatrjevanje, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo izpovedbi zakonitega zastopnika tožnika in izpovedbam prič, ki jih je tožnik predlagal. Dejstvo sorodstvene oziroma statusne povezanosti s tožnikom samo po sebi še ne izpodbija verodostojnosti izpovedb. Pritožnik ni konkretizirano pojasnil morebitnih notranjih protislovij v izpovedbah prič, ki jim odreka verodostojnost. Zatrjevano nasprotje v izpovedbah prič, ki sta jih predlagali pravdni stranki, pa je zgolj navidezno. Večina prič, razen B. B., ki jih je predlagal toženec, ni vedela konkretno izpovedati, kje je toženec prejel gotovino za poplačilo nadur delavcem. Da je zakoniti zastopnik tožnika tožencu odredil, da delavcem izroči kuverte z denarjem za poplačilo nadur, pa izhaja že iz trditvene podlage oziroma izpovedbe zakonitega zastopnika tožnika. Glede na tožnikova zatrjevanja, da je toženec brez pooblastil sklepal pogodbe za opravo storitev varovanja s posameznimi naročniki, od njih prejemal plačila ter nekatera od plačil tudi zadržal, razlogovanje pritožbe o položaju A. A. v družbi ne more imeti želene teže. Pritožba pavšalno izpostavlja, da naj bi iz izpovedb prič izhajalo, da je bil A. A. neke vrste neformalni šef, ki je dajal odredbe oz. odrejal dela. Navedeno samo po sebi ni v neposredni povezavi z zatrjevanji tožnika o protipravnih ravnanjih toženca (neupravičeno sklepanje pogodb, zadrževanje prejetih izplačil). Sodišče prve stopnje je na podlagi dokazne ocene sprejelo prepričljiv zaključek, da A. A., sicer sin zakonitega zastopnika tožnika, v podjetju ni imel posebnih pooblastil, le pri določenih opravilih je pomagal očetu pri vodenju podjetja.

8. Pritožbena zatrjevanja o napačni oceni izpovedbe priče B. B. so zmotna. Sodišče prve stopnje je izpovedbo ocenilo glede na njeno notranjo skladnost in prepričljivost. Priča je povedala, da je le v prvem obdobju njene zaposlitve pri tožniku, ta se je končala v letu 2012, bil zaposlen tudi toženec. Glede na časovna obdobja, ki jih je izpostavila priča, ter podatke o zaposlitvi toženca, je sodišče utemeljeno sklepalo, da priča in toženec nista bila hkrati zaposlena pri tožniku. Toženec je k pritožbi predložil tudi listine – pogodbo o zaposlitvi za pričo B. B. ter razna potrdila, ki pa jih pritožbeni sodišče – skladno z določbo 337. člena ZPP – ne more upoštevati, saj predstavljajo pritožbeno novoto, ki je toženec ni ustrezno upravičil. Poleg tega se izpovedba B. B. ne dotika vprašanj glede toženčevih samovoljnih sklepanj pogodb za opravo storitev varovanja s posameznimi naročniki in protipravnih prisvajanj zneskov, ki jih je prejel od naročnikov.

9. Sklicevanje na tajnost upravljanja gospodarske družbe ne more imeti želene teže. Prav tako so neutemeljena pritožbena izvajanja, da tožnik za sporna obdobja ni izkazal obstoja zadostnih denarnih sredstev na svojih poslovnih računih. Toženec zatrjevanj v tej smeri ni podal, trditveno podlago je gradil predvsem na zatrjevanih o blokadi transakcijskih računov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imel tožnik prvič blokiran bančni račun 1. 10. 2012, blokada pa je trajala do 9. 10. 2012, nadaljnje blokade bančnega računa so trajale le nekaj dni. Vprašanje blokade računov se je razčiščevalo tudi z zaslišanjem računovodkinje C. C. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka pa so bile toženčeve trditve o kontinuirani blokadi bančnega računa ugotovljene za zmotne.

10. Pritožba toženca tako ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato jo je na podlagi določbe 353. člena ZPP zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu (točki IV in VI) potrdilo.