Jedro

Upravni organ odvzame orožje, če so pri posamezniku ugotovljene okoliščine, zaradi katerih se lahko iz razlogov javnega reda in miru odkloni izdaja dovoljenja za nabavo oziroma posest orožja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 348/96-8 z dne 13.3.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 31.1.1996. Z njo je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Upravne enote M. z dne 24.11.1995, s katero je bilo odločeno, da se tožniku odvzame samokres znamke M., kal. 7,65 mm ter orožni list zanj. Pri tožniku so bile ugotovljene okoliščine, zaradi katerih lahko upravni organ iz razlogov javnega reda in miru odreče izdajo dovoljenja za nabavo orožja. Zato je po presoji tožene stranke odvzem orožja in orožnega lista zanj utemeljen.

Sodišče se v razlogih izpodbijane sodbe sklicuje na določbo 2. alinee 1. odstavka 31. člena Zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 in Uradni list RS, št. 44/90, v nadaljevanju ZOro), ki vsebuje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku o odvzemu orožja in orožnega lista zanj, če se ugotovijo okoliščine, zaradi katerih bi po določbi 1. odstavka 20. člena navedenega zakona pristojni organ odklonil izdajo dovoljenja za nabavo orožja, če tako narekujejo koristi javnega reda in miru. Kaj so koristi javnega reda in miru, izhaja iz narave stvari, da lahko pristojni organ izda listino za orožje le osebi, pri kateri se lahko utemeljeno sklepa, da z orožjem ne bo ogrožala varnosti sebe in drugih ljudi. To lahko upravni organ sklepa na podlagi pridobljenih podatkov o osebi, o njenem ravnanju v različnih okoliščinah in njenem siceršnjem vedenju. V javnem interesu je tudi, da se osebi, ki že poseduje orožje, vendar se pri njej ugotovi, da več ne izpolnjuje opisanih kriterijev za posest orožja, to odvzame. Navaja, da iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je bil kazenski postopek, ki je bil zoper tožnika uveden zaradi suma kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanje uradni osebi ustavljen zaradi njegove neprištevnosti v času izvršitve dejanja. To naj bi bilo storjeno tako, da je tožnik poskušal z bombo in pištolo preprečiti uradno dejanje uradni osebi. Iz dejanskih okoliščin, ki kažejo na njegovo ravnanje in nesposobnost obvladovati sebe in svoje ravnanje, posest nedovoljenega orožja (bombe) in na splošno osebnostno odklonilno naravnanost zaradi alkoholizma, kar je razvidno iz podatkov PP M., ter iz izvedeniških mnenj nevropsihiatra in psihologa ter listin in podatkov upravnih spisov, izhaja, da koristi javnega reda in miru v obravnavani zadevi narekujejo odvzem orožja in listine zanj. Zato je tožena stranka pravilno ugotovila, da so pri tožniku podane okoliščine, zaradi katerih bi pristojni organ odklonil izdajo dovoljenja za nabavo orožja in odločila, da se mu odvzameta orožje in orožni list. Določba 31. člena zakona ne ureja odvzema orožja zaradi kaznovanosti za kaznivo dejanje ali prekršek zoper javni red in mir. Zato je zavrnilo tožnikov ugovor, da ni pravilna odločitev tožene stranke, ker ni ugotavljala njegove morebitne kaznovanosti za tovrstna dejanja.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da odločitev upravnega organa o odvzemu orožja in orožnega dovoljenja temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Na obstoj okoliščin, zaradi katerih se iz razlogov javnega reda in miru, lahko odkloni izdaja dovoljenja za nabavo orožja, je organ sklepal na podlagi izjav določenih oseb in podatkov PP M., ki je zoper njega podala prijavo zaradi suma kaznivega dejanja, ki naj bi jih storil na škodo policistov navedene PP. Ker pa ni upošteval objektivnih podatkov, kot npr. njegove nekaznovanosti za kazniva dejanja ali prekrške z elementi nasilja, dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. ZOro ne opredeljuje, kaj so pravzaprav koristi javnega reda in miru. Zato je navedeni nedoločeni pojem primerno razlagati kot v kazenskem pravu, in sicer je potrebno ugotavljati le, ali je bila oseba kaznovana za protipravna dejanja z elementi nasilja. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, če je pristojni organ tožniku odvzel orožje in dovoljenje zanj iz razlogov 2. alinee 1. odstavka 31. člena ZOro. Po navedeni zakonski določbi se orožje oziroma dovoljenje zanj odvzame, če pristojni organ ugotovi okoliščine, zaradi katerih bi po določbi 1. odstavka 20. člena istega zakona lahko odklonil izdajo dovoljenja za nabavo oziroma posest orožja. Izdaja dovoljenja za nabavo oziroma posest orožja pa se po navedeni zakonski določbi lahko odkloni tudi, če tako narekujejo koristi javnega reda in miru. Iz ZOro izhaja, da je dostop do orožja posameznikom omejen. Razlogi za omejitev so v naravi orožja. Posest in nošenje orožja naj bi namreč predstavljalo veliko in konkretno nevarnost za javni red in mir ter za varnost ljudi, če je v rokah posameznika, ki ni sposoben obvladovati sebe in svojega ravnanja, ali od katerega ni mogoče pričakovati, da bo ravnal v skladu z veljavnim pravnim redom. Ugotovitev, da so v obravnavani zadevi podani razlogi, zaradi katerih koristi javnega reda in miru terjajo odvzem orožja, temelji na presoji vseh izvedenih dokazov, ki je v izpodbijani upravni odločbi navedena. Na podlagi te ugotovitve sta bili, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno uporabljeni določbi 1. odstavka 20. člena in 2. alinee 1. odstavka 31. člena ZOro. Zato je izpodbijana sodba pravilna in zakonita.

Po določbi 5. odstavka 72. člena ZUS je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja dopustno uveljavljati, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki ni bilo ugotovljeno v sodnem postopku. V konkretnem sporu je sodišče odločilo na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku. Glede na takšno omejeno možnost izpodbijanja dejanskega stanja v pritožbenem postopku, pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe v delu, kjer se pritožba nanaša na ugotovitev dejanskega stanja, ni preizkušalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.