Jedro

Pritožnica kot gospodarska družba lahko nastopa v skladu s tržnimi pravili in svojimi cenami na trgu storitev, vendar pa to ne velja za primere, ko je angažirana s strani sodišča. Sodišče je zavezano spoštovati določila Pravilnika, ki nedvoumno in brez izjem določa izračun nagrade z uporabo točkovne tarife po tem Pravilniku, tako da odmik od te uporabe ni dopusten.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prevajalski pisarni B.... d.o.o. za pisno prevajanje listin odmerilo nagrado v znesku 242,35 EUR, skupaj s pripadajočim DDV in odredilo izplačilo navedenega zneska iz sredstev sodišča. Zoper navedeno odločitev se imenovana prevajalska pisarna pritožuje in vztraja pri izplačilu priglašenega zneska v izdanem računu. Meni, da je ta znesek pravilen, saj niso zavezani k spoštovanju Pravilnika o sodnih tolmačih, katerega cenika se od 1.7.2008 dalje ne poslužujejo več in so sami pripravili nov cenik. Poleg tega je potrebno upoštevati, da je sodišče za storitev prevajanja postavilo gospodarsko družbo in ne fizično osebo.

Pritožba ni utemeljena.

Nagrajevanje sodnih tolmačev ureja Pravilnik o sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 49/02 – v nadaljevanju Pravilnik), ki v 39. členu določa, da imajo tolmači pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom. Pravilnik v členu 42 predpisuje, da se za izračun nagrade za delo tolmača uporablja točkovna tarifa, določena s tem pravilnikom. Ravno proti tej določbi so v pretežnem delu usmerjene pritožbene navedbe in pritožnica vztraja, da je upravičena do plačila v skladu z lastnim cenikom, ki velja od 1.7.2008 dalje. Pritožnica kot gospodarska družba sicer lahko res nastopa v skladu s tržnimi pravili in svojimi cenami na trgu storitev, vendar pa to ne velja za primere, ko je angažirana s strani sodišča. Kot je uvodoma že navedeno, je sodišče zavezano spoštovati določila Pravilnika, ki nedvoumno in brez izjem določa izračun nagrade z uporabo točkovne tarife po tem Pravilniku, tako da s pritožbo zahtevani odmik od te uporabe ni dopusten.

Pritožnica smiselno ne izpodbija odločitve o odmeri količine opravljenih storitev oziroma strani listin in same odmere nagrade po določbah člena 45 Pravilnika, zato je pritožbeno sodišče v tem delu opravilo preizkus pravilnosti odločitve le po uradni dolžnosti (1. in 2. odst. 350. člena ZPP), vendar tako upoštevnih kršitev v tem delu ni našlo.

Upoštevajoč zgornje navedbe, se izkaže odločitev sodišča prve stopnje za materialnopravno pravilno, pritožbene navedbe pa kot neutemeljene. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (1. točka 365. člena ZPP).