Jedro

Toženka v pritožbi ni predlagala izvedbe nobenega dokaza, s katerim bi izpodbijala dejstva, ki so navedena v vročilnici. Zgolj z zanikanjem prejema pošiljke zakonske domneve o vročitvi in datumu vročitve ni mogoče ovreči in je zato ta pritožbeni razlog neutemeljen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da v 8 dneh tožeči stranki plača 3.144,90 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih v izreku navedenih glavnic. Toženi stranki je v plačilo naložilo tudi 471,32 EUR stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2.Zoper sodbo se je pravočasno pritožila toženka. Tožnica je na pritožbo odgovorila in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

5.V tej zadevi tožnica zahteva plačilo šestih računov za po naročilu toženke opravljene storitve in dobave za gostinski lokal A. Ker toženka na dopolnitev tožbe ni odgovorila, je sodišče prve stopnje navedbe iz dopolnitve tožbe štelo za neprerekane (prim. drugi odstavek 214. člena ZPP), s čimer je bil tožbeni zahtevek na podlagi določil Obligacijskega zakonika - OZ o podjemni pogodbi utemeljen.

6.Pritožnica trdi, da ji dopolnitev tožbe ni bila nikdar vročena in da vročilnice z dne 8. 1. 2024, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, toženka oziroma od nje pooblaščena oseba ni podpisala.

7.Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bila dopolnitev tožbe toženki vročena 8. 11. 2014, iz vročilnice, pripete k pošiljki s pozivom toženki, naj na vlogo tožnice odgovori, in dopolnitvijo tožbe s prilogami, pa tudi, da je bila vročitev opravljena na sedežu toženke.

8.Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Toženka v pritožbi ni predlagala izvedbe nobenega dokaza, s katerim bi izpodbijala dejstva, ki so navedena v vročilnici. Zgolj z zanikanjem prejema pošiljke zakonske domneve o vročitvi in datumu vročitve ni mogoče ovreči in je zato ta pritožbeni razlog neutemeljen. Posledično so neutemeljene tudi pritožbene trditve v nadaljevanju, da toženka v ugovoru zoper sklep o izvršbi svojih trditev, da z izdanimi računi ni seznanjena, ni mogla dokazovati, ker da gre za negativna dejstva. To možnost je namreč imela po pravilno vročenem pozivu sodišča prve stopnje, naj odgovori na dopolnitev tožbe.

9.Pritožbene trditve, da je izpodbijana sodba glede neprerekanih dejstev mestoma v nasprotju sama s seboj in ne vsebuje razlogov o nekaterih odločilnih dejstvih, so preveč pavšalne, da bi višje sodišče lahko nanje odgovorilo, zato so neutemeljene. V zvezi s pritožbeno trditvijo, da se do tega, ali je tožnica izdala nek račun ali ne, toženka ne more opredeliti, pa gre pojasniti, da obveznost plačila vzpostavljajo opravljene storitve in dobave toženke in ne izdani računi, zato dejstvo, ali je toženka vtoževane račune prejela ali ne, ni pravno odločilno in se do njega ni bilo dolžno opredeliti niti sodišče prve stopnje. Pritožbeno namreč ni izpodbito, da je tožnica svoje pogodbene obveznosti opravila, toženka pa jih ni plačala (prim. 619. člen OZ).

10.Ker je toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje priznala tudi trditve tožnice o dnevu zapadlosti vsakega od vtoževanih računov, ne more uspeti niti s pritožbenimi navedbami, da okoliščina, da naj bi tožnica račune priložila k dopolnitvi tožbe, ne more biti pravno odločilna za začetek teka obresti pred tem obdobjem. Kot izhaja iz obrazložitve v 8. točki in iz izreka izpodbijane sodbe, zakonske zamudne obresti tečejo od naslednjega dne po zapadlosti vsakega od vtoževanih računov.

11.Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12.Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), tožnici pa je dolžna povrniti njene stroške odgovora na pritožbo, ki jih je višje sodišče odmerilo po Odvetniški tarifi - OT in priglašenem stroškovniku, in sicer za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 22/1 OT) priglašenih 375 točk, za pavšalne izdatke v višini 2% od vrednosti storitve (tretji odstavek 11. člena OT) pa 7,5 točk, kar glede na vrednost odvetniške točke v višini 0,60 EUR in po prištetju 22 % davka na dodano vrednost znaša 279,99 EUR. Stroška končnega poročila stranki višje sodišče tožnici ni priznalo, saj je ta storitev že zajeta v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo.

-------------------------------

1Red. št. 11, list. št. 34 spisa.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 224, 224/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.