Jedro

Drugi toženec mora izprazniti sporno stanovanje, ker ga uporablja brez pravnega naslova - z lastnikom nima sklenjene najemne pogodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1., 3.,4 in 5.točka izreka) potrdi. Prva tožeča stranka in druga tožeča stranka nosita sami stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se mora drugi toženec v roku 15 dni z družino izseliti iz enosobnega stanovanja v izmeri 26,40 m2, v pritličju hiše v Ljubljani, Cesta š. ter ga praznega oseb izročiti Stanovanjskemu skladu ljubljanskih občin. Sodišče je nerazdelno naložilo toženima strankama povrnitev pravdnih stroškov tožečim strankam Mestni občini Ljubljana in Stanovanjskemu skladu ljubljanskih občin v znesku 38.482,00 SIT, tožeči stranki Občini Dol pri Ljubljani v znesku 14.858,00 SIT ter tožečim strankam Občini Brezovica, Občini Ig, Občini Škofljica in Občini Vodice v znesku 23.921,00 SIT, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe (tj. od 4.4.2000) dalje do plačila. Toženima strankama je sodišče (nerazdelno) naložilo tudi plačilo stroškov za sodno takso za tožbo in sodbo v skupnem znesku 18.000,00 SIT. Proti sodbi je drugi toženec vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje med postopkom ni upoštevalo trditev drugega toženca, da se je s predstavnikom Mesta Ljubljane dogovoril za odkup stanovanja. V sporno stanovanje je drugi toženec vložil ogromna finančna sredstva, s čimer naj bi bistveno povečal vrednost spornega stanovanja. O vseh navedenih dejstvih je drugi toženec predložil pisne dokaze, zato ne razume, zakaj mu sodišče nalaga izselitev iz stanovanja. Drugi toženec je še vedno pripravljen odkupiti stanovanje po ceni, ki jo bo določil lastnik. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prva tožeča stranka in druga tožeča stranka sta odgovorili na vročeno pritožbo. Predlagata zavrnitev pritožbe in priglašata stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku, po katerem mora drugi toženec izprazniti sporno stanovanje in ga izročiti v posest drugi tožeči stranki. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, oprtih zlasti na pravnomočno kazensko sodbo z dne 15.10.1992, s katero je bil drugi toženec obsojen zaradi kaznivega dejanja nezakonite vselitve v stanovanje na Cesti š... , izhaja, da drugi toženec uporablja sporno stanovanje nezakonito. V skladu z določbo 58. člena Stanovanjskega zakona (SZ) lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja pri rednem sodišču zoper osebo, ki nezakonito uporablja stanovanje, če z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala najemne pogodbe, sklenjene za določen čas. Drugi toženec mora izprazniti sporno stanovanje, ker ga zaseda brez pravnega naslova - z lastnikom nima sklenjene najemne pogodbe. Sodišče prve stopnje odloča glede na dejanske ugotovitve v času sojenja (do izdaje prvostopne sodbe); v tem pravdnem postopku so pravno neupoštevne trditve pritožnika o finančnih vlaganjih v stanovanje, s čimer naj bi drugi toženec povečal vrednost stanovanja, saj na takšni podlagi drugi toženec ne more pridobiti pravice do uporabe stanovanja. Dejstvo je, da drugi toženec uporablja sporno stanovanje nezakonito, zaradi česar so nepomebne tudi trditve pritožnika o nameravanem odkupu spornega stanovanja, saj enostransko zatrjevani dogovor o nameri (po odkupu) med strankami ni bil realiziran. Spričo nezakonite vselitve v sporno stanovanje pa drugemu tožencu tudi ne gre stanovanjskopravno varstvo glede pravice do odkupa in sklenitve najemne pogodbe (117.člen SZ in 147.člen SZ), ki bi šla imetniku stanovanjske pravice. Kot je nadalje razvidno iz prvostopne obrazložitve, lahko pravdne stranke še vedno ev. sklenejo najemno (ali kupoprodajno pogodbo) za sporno stanovanje. Vendar pa sodišče ne more namesto strank vzpostaviti med njimi določenega pogodbenega odnosa (kupoprodaje ali najema), saj gre za bodoče in negotove okoliščine, ki so odvisne izključno od uskladitve pogodbenega soglasja strank. Iz opisanega sledi, da niso podani ne uveljavljani niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato je bilo treba pritožbo po določbi 353.člena ZPP zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 155.člena ZPP, saj glede na vsebino pravnega sredstva v odgovoru na pritožbo priglašenih stroškov ni bilo moč šteti za potrebne pravdne stroške.