Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: "Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je dohodek iz delovnega razmerja, izplačan za storitve, za katere bi se lahko štelo, da so opravljene v zvezi s posli države pogodbenice ali politične enote ali njenega organa lokalne uprave, davčno obravnavalo po določbi pododstavka a) prvega odstavka 19. člena Konvencije z Avstrijo, brez upoštevanja izjeme iz te določbe po četrtem odstavku 19. člena konvencije?"

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: "Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je dohodek iz delovnega razmerja, izplačan za storitve, za katere bi se lahko štelo, da so opravljene v zvezi s posli države pogodbenice ali politične enote ali njenega organa lokalne uprave, davčno obravnavalo po določbi pododstavka a) prvega odstavka 19. člena Konvencije z Avstrijo, brez upoštevanja izjeme iz te določbe po četrtem odstavku 19. člena konvencije?"

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s prvo točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1 ugodilo tožbi, odločbo Finančne uprave RS, št. DT 4210-620/2019-11 (09-1450-02) z dne 31. 3. 2023, odpravilo in vrnilo toženki v nov postopek. Z navedeno odločbo je toženka odmerila tožniku dohodnino za leto 2017 v višini 12.120,43 EUR. Odločila je, da razlika med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine znaša 1.951,68 EUR, preveč plačana dohodnina v višini 361,24 EUR skupaj z obrestmi pa se davčnemu zavezancu vrne na njegov transakcijski račun.

2. Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da je pri davčni obravnavi tožnikovega dohodka iz zaposlitve za delo v bolnišnici v Republiki Avstriji, v kateri tožnik dela kot javni uslužbenec, treba uporabiti prvi odstavek 19. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (v nadaljevanju Konvencija),1 po katerem bi se tožnikov dohodek obdavčil le v Republiki Avstriji, ne pa tudi v Republiki Sloveniji. Ker se besedilo slovenske različice Konvencije razlikuje od angleške različice, je treba uporabiti slednjo. To pa vpliva na razlago določbe prvega odstavka 19. člena Konvencije na način, da ta zajema vse prejemke v javnih službah in se ne nanaša le na javne uslužbence, ki imajo status državnih uradnikov, pač pa na vse javne uslužbence pod dodatnim pogojem, da ti uslužbenci ne delajo v pridobitnem gospodarskem področju delovanja teh javnopravnih subjektov. Nadalje je pri presoji, ali se tožnikova zaposlitev obravnava po prvem odstavku 19. člena Konvencije, treba upoštevati tudi potrdilo avstrijskega finančnega urada o tem, da so pri tožniku izpolnjeni pogoji za obravnavo po prvem odstavku 19. člena Konvencije, saj avstrijska država sama določa status pravnih subjektov na svojem območju, druge države pa so na to vezane. Na drugi strani je Upravno sodišče zavrnilo sklicevanje toženke na komentar 19. člena Vzorčne davčne konvencije OECD iz leta 2017 z utemeljitvijo, da vzorčna konvencija ni zavezujoč pravni akt. 3. Tožena stranka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni, zato je predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje v zvezi z obsegom obdavčitve prihodkov iz zaposlitve slovenskega rezidenta, zaposlenega v javnem sektorju druge države, s katero ima Slovenija sklenjeno konvencijo o izogibanju dvojni obdavčitvi. Predlog namreč odpira več vidikov, pomembnih za razlago določb 19. člena Konvencije, v segmentu upoštevnosti komentarja k vzorčni konvenciji tudi za razlago drugih členov Konvencije. Odgovor nanj je pomemben za širok krog zavezancev, ki so slovenski rezidenti, a pridobivajo dohodek ne samo v javnih službah v Republiki Avstriji ampak tudi v drugih državah, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene primerljive dvostranske pogodbe, ki vse temeljijo na Vzorčni davčni konvenciji OECD.

6. Ker sodne prakse Vrhovnega sodišča o navedenem vprašanju ni, odgovor nanj pa je pomemben za zagotovitev pravne varnosti in za razvoj prava preko sodne prakse, je Vrhovno sodišče revizijo glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa, dopustilo.

1 Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 4/98, 3/99, 22/06, 6/12, 13/12.