Jedro

Če je bil obdolženec sojen v nenavzočnosti, pred tem pa je predlagal preložitev glavne obravnave, ki pa ni bila preložena, se je dolžan sam pozanimati, ali in kakšna sodba je bila izdana, da more še pravočasno napovedati pritožbo. Če je za sodbo izvedel šele, ko mu je bil vročen pisni popravek brez obrazložitve, in je šele tedaj predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi vložitve napovedi, to ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba obdolženega F.S. se z a v r n e kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je bil zavrnjen predlog obdolženega za vrnitev v prejšnje stanje glede vložitve napovedi pritožbe.

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil obdolženec po zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb Zakona o kazenskem postopku ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je spremembo sklepa tako, da pritožbeno sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, upošteva napoved pritožbe in šteje pritožbo za pravočasno in dovoljeno.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z 89. členom Zakona o kazenskem postopku prvostopenjsko sodišče dovoli obdolžencu, da je zaradi opravičljivega razloga zmudil rok za napoved pritožbe zoper sodbo, da napove pritožbo, če v 8. dneh po prenehanju tega razloga vloži prošnjo za vrnitev v prešnje stanje in obenem z njo napove pritožbo. Objektivni rok je tri mesece od dneva zamude.

Prvostopenjsko sodišče je na glavni obravnavi dne 29. 02. 2000 obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja zatajitve in mu izreklo pogojno kazen. Zoper to sodbo v roku 8. dni ni nihče napovedal pritožbe, zaradi česar je postala pravnomočna z dnem izdaje. Sodbo je obdolženčev zagovornik prejel 27. 03. 2000, naslednji dan pa jo je prejel še obdolženec.

Zoper to sodbo je dne 04. 04. 2000 vložil obdolženec po zagovorniku prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje, saj naj bi bil onemogočen, da napove pritožbo. Pri tem se je skliceval na dejstvo, da je 25. 02. 2000 prvostopenjskemu sodišču poslal prošnjo za preložitev glavne obravnave, kateri je priložil zdravniško potrdilo, da je od 25. 02. do 03. 03. 2000 v bolniškem staležu. Šele, ko je prejel sodbo je izvedel, da sodišče prve stopnje ni sledilo njegovi prošnji za preložitev obravnave, temveč jo je opravilo v njegovi nenavzočnosti in izdalo sodbo, kar pa je obdolženec štel za nezakonito postopanje sodišča, zaradi katerega po njegovem mnenju ne more trpeti neugodnih posledic.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z navedbami sodišča prve stopnje. V skladu s I. odstavkom 89. člena Zakona o kazenskem postopku bi moral obdolženec v roku 8. dni po prenehanju opravičljivega razloga, zaradi katerega je zamudil rok za napoved pritožbe, predlagati vrnitev v prejšnje stanje in napovedati pritožbo. Kot opravičljivi razlog je obdolženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel, da je bil v času od 25. 02. do 03. 03. 2000 v bolniškem staležu. Ne da bi sodišče druge stopnje ugotavljalo opravičljivost tega razloga, je potrebno pritrditi sodišču prve stopnje, da bi moral obdolženec podati predlog za vrnitev v prejšnje stanje v roku 8. dni po prenehanju bolniškega staleža, to je najkasneje do 11. 03. 2000. Ker je podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje šele 04. 04. 2000, je obdolženec zamudil zakonski rok za vložitev prošnje za vrnitev v prejšnje stanje.

Kot drugi razlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je obdolženec v predlogu navedel, da ni bil seznanjen s tem, da je sodišče prve stopnje opravilo obravnavo in izdalo sodbo, saj je vložil predlog za preložitev obravnave. V pritožbi še poudarja, da bi ga moralo sodišče vsaj obvestiti o tem, da je bila zadeva že razsojena in da prošnja za preložitev obravnave ni bila upoštevana, s tem pa bi mu omogočilo, da napove pritožbo.

Pritožbeno sodišče tudi v celoti sledi navedbam sodišča prve stopnje, da ni dolžno v vsakem primeru prelagati obravnave, temveč le v primeru, če oceni, da je razlog, naveden v predlogu za preložitev, šteti kot opravičljiv. Pa tudi ni zakonske obveznosti, da bi moralo sodišče obdolženca obvestiti, da je bila zadeva razsojena v njegovi nenavzočnosti, tudi če je predlagal preložitev obravnave. Dolžnost obsojenca je bila, da se pravočasno pozanima, ali je sodišče sledilo predlogu za preložitev obravnave, ali pa jo je kljub temu opravilo.

Poleg tega je bil obdolženec v vabilu na glavno obravnavo obveščen na možnost sojenja v nenavzočnosti, na dolžnost napovedi pritožbe v 8 dneh in na posledice, če pritožbe ne bo napovedal. Obdolženec je torej krivdno zamudil tako 8. dnevni rok za napoved pritožbe, kot tudi rok za vrnitev v prejšnje stanje, zaradi česar je izpodbijani sklep v celoti pravilen. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo obdolženca zavrniti kot neutemeljeno.