Up-47/93

6.10.1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A.A., na seji senata dne 6.10.1995

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A.A. zoper odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije opr. št. I Sp 9/93 z dne 19.8.1993 v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji opr. št. Si 479/92 z dne 19.11.1992 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik navaja, da je invalidski upokojenec. S sklepom Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije z dne 31.3.1992 mu je bila odmerjena pokojnina, vendar mu pri tem osebni dohodek iz naslova nadomestila za inovacijo ne bi bil vštet v pokojninsko osnovo. Vse njegove pritožbe so bile neuspešne, z enako obrazložitvijo, da je Skupnost za odločitev uporabila pravilno pravno podlago in sicer Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 44/90). Pritožnik meni, da mu je bila s posamičnimi akti Skupnosti in odločbami sodišč, po katerih se mu v pokojninsko osnovo niso vštevali doseženi osebni dohodki iz naslova inovacij , kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in do socialne varnosti iz 50. člena Ustave. Po mnenju pritožnika naj bi bilo odločilno, iz kakšne pravne osnove je nastala pravica do nadomestila oziroma odškodnine (v delovni organizaciji ustvarjena inovacija ali civilnopravno razmerje), ne pa, iz katerih sredstev je bilo izvršeno plačilo oziroma kako je bilo to knjiženo in ne glede na to, ali so bili plačani prispevki.

2.Izpodbijani sodni odločbi temeljita na zakonodaji, ki je veljala v času odločanja o pravici pritožnika do invalidske pokojnine. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82, 77/82, 75/85, 8/87, 65/87, 87/89 in 44/90) je urejal vštevanje osebnega dohodka, uresničenega na podlagi inovacij v 24.h členu tako, da se za odmero pokojninske osnove vzame ta osebni dohodek v skladu s splošnim aktom organizacije. Z Ustavnim zakonom za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi RS (Uradni list RS, št. 37/90), ki je začel veljati 4/10-1990, je bilo določeno, katere določbe omenjenega zveznega zakona se v Sloveniji ne uporabljajo (17. točka 4. člena Ustavnega zakona). Določba 24.h člena med temi ni navedena in je tako veljala od 8/8-1990 do 31/3-1992.

3.Po določbah 19. in 20. člena Statuta SPIZ (Uradni list SRS, št. 40/83, 10/86, 43/89 in 3/90) se je za izračun pokojninske osnove upošteval osebni dohodek, ki ga je za delovne uspehe, dosežene z delom, dobil zavarovanec za svoje živo in minulo delo po osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, določenih v samoupravnem splošnem aktu OZD, v kateri je bil zavarovanec v delovnem razmerju; pri tem se je za izračun pokojninske osnove upoštevalo tudi nadomestilo za inovacijo, prejeto pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu OZD v skladu z zakonom.

4.Pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na ekonomskih (zavarovalniških) načelih, kot korektiv pa se upošteva načelo vzajemnosti in solidarnosti. Pokojnine so tako odvisne predvsem od trajanja zavarovanja in od osnov, od katerih so se plačevali prispevki. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov je za zaposlene delavce njihova plača oziroma osebni dohodek. Splošno pravilo pri tem je, da se lahko za odmero pokojnine upoštevajo le osebni dohodki (plače), od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (o ustavnosti take ureditve je Ustavno sodišče odločilo v primeru detaširanih delavcev v zadevi U-I-173/93, OdlUS 103/II). Organizacije oziroma delodajalci so določali in še vedno sami določajo, kateri prejemki in dohodki se vštevajo (štejejo) v osebni dohodek (plačo) delavca. Tako je bila v preteklosti organizacijam združenega dela prepuščena (samoupravna) odločitev o tem, ali se bo nadomestilo (plačilo) za inovacije upoštevalo kot del osebnega dohodka ali v breme materialnih stroškov. V prvem primeru so bili plačani ustrezni prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato ni bilo nobenih ovir za vštevanje takih prejemkov v pokojninsko osnovo; v drugem primeru pa prispevki niso bili plačani, zato se tako izplačani prejemki niso upoštevali pri odmeri pokojnine.

5.Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega in drugega varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Poseg v to ustavno pravico bi bil podan, če bi bil posamični akt sprejet v postopku, v katerem bi pritožnik ne mogel uveljavljati ali bi le omejeno lahko uveljavljal svojo pravico, kar bi lahko posledično prizadelo tudi njegovo pravico do socialne varnosti. Do tega bi lahko prišlo, kolikor bi pritožnik sicer izpolnjeval z zakonom določene pogoje za uveljavitev pravice, pa zaradi neustavnega oziroma nezakonitega postopka te svoje pravice ne bi mogel uveljaviti. V tem primeru očitno ne gre za tak primer.

6.Ker očitno ne gre za zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sklep sprejel na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Lovro Šturm in člana dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

Predsednik senata dr. Lovro Šturm