Jedro

Tožena stranka je vložila predlog za popolno oprostitev plačila sodnih stroškov postopka. Sodišče ocenjuje, da njeno premoženje presega raven ogrožanja eksistenčnega minimuma, saj vrednost hiše presega znesek 20 minimalnih plač, tožena stranka pa v tej hiši ne živi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi se sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke stranke za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov, vloženega skupaj z odgovorom na tožbo dne 27.10.2006, ker je bilo mnenja, da premoženjsko stanje tožene stranke le ni tako slabo, da bi bilo s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Njena plača namreč za več kot 70.000,00 SIT presega slovensko povprečno plačo, tako da v konkretnem primeru dohodek iz plače na družinskega člana še vedno znaša 125.000,00 SIT, tožena stranka pa poleg osebnega dohodka prejema še druge dohodke iz pogodb kot to izhaja iz odločbe o dohodnini, prav tako pa ima očitno tudi premoženje v obliki hiše, ki je vredna vsaj 5.125.000,00 SIT, te pa tožena stranka ne uporablja za bivanje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov postopka zavrnilo.

Zoper navedeni sklep se je pritožila tožena stranka. V svoji pritožbi, ki jo je poimenovala ugovor, ponovno navaja kot v odgovoru na tožbo, da se preživlja sama v celoti in pri tem ne dobiva preživnine za štiriletnega sina. Priznava, da njena mesečna plača znaša od 251.000,00 SIT do 258.000,00 SIT neto, od tega pa naj bi imela kar 88.000,00 SIT odhodkov v obliki kreditov in plačevanja prispevkov za pokojninsko, nezgodno, dodatno zdravstveno zavarovanje in sindikat, tako da ji ostane cca 190.000,00 SIT. To porabi tožena stranka za plačilo vrtca (41.000,00 SIT), plačilo najemnine (38.651,00 SIT), obveznosti do banke, zavarovalne obveznosti, plačilo stroškov stanovanja, tako da ji ostane cca 58.000,00 SIT za hrano, obleko, obutev, knjige in igrače. Glede na vse navedeno predlaga sodišču, da ugodi njenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Oprostitev plačila stroškov je lahko popolna ali delna. Delna se nanaša le na oprostitev plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani, popolna oprostitev pa zajema poleg plačila sodnih taks tudi oprostitev predujmov za stroške dokazov in sodnih oglasov, ne zajema pa oprostitev stroška za zastopanje po odvetniku. Tožena stranka je vložila predlog za popolno oprostitev plačila sodnih stroškov postopka.

Okoliščine, ki jih je naslovno sodišče upoštevalo pri presoji so bile: dohodki in premoženje vlagatelja predloga, število družinskih članov, pričakovana višina stroškov postopka in višina sredstev, ki jih predlagatelj in njegova družina potrebujejo za nujno preživljanje. Tožena stranka prejema plačo, kot to tudi sama priznava v pritožbi v višini od 251.000,00 SIT do 258.000,00 SIT, kar presega slovensko povprečno plačo za več kot 70.000,00 SIT, s tem pa preživlja v skupnem gospodinjstvu sebe in svojega štiri letnega sina, kot to izhaja iz priloženih potrdil. Glede na vloženo tožbo, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka lastnica hiše na naslovu K., vsaj do 1/2, vrednost hiše pa je na podlagi kupoprodajne pogodbe iz leta 2003 ocenjena na 5.125.000,00 SIT. Sodišče ocenjuje, da njeno premoženje presega raven ogrožanja eksistenčnega minimuma, saj vrednost hiše presega znesek 20 minimalnih plač ( čl. 23 ZSV in člen 19 ZBPP), tožena stranka pa v tej hiši ne živi. Na podlagi odločbe o dohodnini za leto 2005 je razvidno, da je tožena stranka prejela tudi dohodke na podlagi drugih pogodb (postavka 1230), zato se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je toženi stranki omogočilo obročni način odplačevanja sodne takse v obdobju 3 mesecev, saj je ocenilo, da bi bila s takojšnjim plačilom takse v celotnem znesku bistveno zmanjšana sredstva za preživljanje. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče, ki tudi uradoma upoštevanih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena ZPP ni zasledilo, v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.