Jedro

Ravnanje v nasprotju s 1. odst. 7. člena Zakona o delovnih razmerjih ima lahko za posledico samo disciplinsko oziroma odškodninsko odgovornost delavca (2. oziroma 3. odst. 7. člena omenjenega zakona) ne pa odklonitve plačila za delo, opravljeno po pogodbi.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sklep o izvršbi, po katerem mora tožena stranka plačati tožeči stranki 201.459,00 SIT s pripadki, je sodišče prve stopnje vzdržalo v celoti v veljavi. Pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP. Ta naj bi bila v tem, da sodbi sodišč prve in druge stopnje nimata razlogov o dejstvu, pomembnem za odločitev - o okoliščini, da po Zakonu o delovnih razmerjih delavci med trajanjem delovnega razmerja ne smejo za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v delovno področje oziroma dejavnost organizacije, če bi to vplivalo na njene interese.

Iz tožbe izhaja, da zahteva tožeča stranka plačilo za opravljeno pogodbeno delo. Dejstva, odločilna za odločitev so samo: - ali je bila pogodba sklenjena, - ali je tožeča stranka delo opravila, - ali je dogovorjeno plačilo dospelo in - ali je tožeča stranka dogovorjeno plačilo prejela.

Ni pa odločilna za odločitev v sporu okoliščina, ali so s strani tožeče stranke prevzeto delo lahko opravili delavci, zaposleni pri toženi stranki. Zato izostanek razlogov v tej smeri v izpodbijani sodbi ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Ravnanje v nasprotju s 1. odst. 7. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS štev. 14/90), ki je začel veljati 24.4.1990, to je en dan pred sklenitvijo pogodbe med strankama spora, bi imelo lahko za posledico samo disciplinsko oziroma odškodninsko odgovornost delavca (2. oziroma 3. odst. 7. člena omenjenega zakona), ki je ravnal v nasprotju z zakonom, ne pa odklonitve plačila tožeči stranki za delo, opravljeno po pogodbi.

Uveljavljani revizijski razlog torej ni podan. Podan pa tudi ni nobeden od tistih revizijskih razlogov, na katere mora revizijsko sodišče po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).