Jedro

Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu pravilno sklicuje na razmeroma enotna stališča pravne teorije in sodne prakse, da je kljub abstraktnosti bančne garancije prepoved unovčenja bančne garancije dopustna, če je upravičenec iz garancije ob unovčenju garancije ravnal zvijačno, v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja, ali, če je svoje pravice zlorabil. Pri tem seveda ne more biti pomembno, da je dolžnik zahtevek za unovčenje garancije vložil pravilno oz. na način, kot je bil dogovorjen v pogodbi oziroma bančni garanciji (pritožba utemeljeno opozarja, da ga najbrž pravilno vložijo tako pošteni kot nepošteni dolžniki).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikov predlog za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo, s katero je upnik sodišču predlagal, naj dolžnikovemu dolžniku prepove unovčenje bančne garancije za odpravo napak in pomanjkljivosti v garancijskem roku, dolžniku pa, da izdajatelju bančne garancije predloži zahtevek za njeno unovčitev.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik iz vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da upnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila bančna garancija št. MD 000, ki jo je v imenu in za račun upnika izdal dolžnikov dolžnik banka A d.d., izdana z namenom zavarovanja zahtevka dolžnika za odpravo napak in pomanjkljivosti v garancijskem roku po izvajalski pogodbi z dne 15. 11. 2010 in aneksu št. 1 k izvajalski pogodbi z dne 15. 7. 2011, katerega predmet je bila izgradnja objekta L. v Ljubljani, vključno z vsemi obrtniški in elektro in strojno inštalacijskimi deli. Pravilen je zaključek prvostopnega sodišča, da je bila predmetna bančna garancija nepogojna, nepreklicna, "na prvi poziv", neprenosljiva in z rokom veljavnosti do 2. 11. 2021, in da to pomeni, da je povsem neodvisna od temeljne pogodbe, v zavarovanje katere je bila izdana. Pritožbeno sodišče zato tudi v celoti pritrjuje stališču prvostopnega sodišča, da je garancija abstraktna obveznost in da ugovori iz razmerja, za katero se garantira, v primeru garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv" ne pridejo v poštev.

5. Vendar pa pritožba utemeljeno opozarja, da upnik v konkretnem primeru ni zatrjeval ugovorov iz temeljnega posla, pač pa je uveljavljal zlorabo dolžnikovih pravic pri unovčevanju bančne garancije v nasprotju z namenom, za katerega je predvidena. Zatrjeval je fraudulozno ravnanje dolžnika, ki ga je tudi konkretiziral. Ne drži ugotovitev prvostopnega sodišča, da upnik ni podal ustreznih vsebinskih navedb, ki bi kazale na to, da je ravnanje dolžnika zvijačno. Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedel, da je pravilno in pravočasno izpolnil svojo obveznost z dokončno izvedbo gradbenih del v skladu s sklenjeno pogodbo in aneksom v rokih, kar je bilo potrjeno z zapisnikom o primopredaji z dne 26. 1. 2012; da naročnik (dolžnik) upniku ni podal nobene reklamacije, ga o napakah ni obvestil in tudi ni uveljavljal nobenega zahtevka za odpravo napak v garancijskem roku. V obravnavanem primeru torej ne gre za ugovor iz osnovnega razmerja (ali napake so in kakšne, ali je dolžnik v skladu s pogodbo pravilno in pravočasno notificiral napake), pač pa za zatrjevanje nepoštenosti in zvijačnosti dolžnikovega ravnanja ob vložitvi zahtevka za unovčenje garancije, ki da pred vložitvijo zahteve za unovčenje bančne garancije upnika ni obvestil o obstoju kakršnihkoli napakah na objektu, pač pa je, kot izhaja iz upnikovih navedb, po skoraj šestih letih od končanega posla brez vsakršne predhodne komunikacije z upnikom vložil zahtevek za unovčitev bančne garancije.

6. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu pravilno sklicuje na razmeroma enotna stališča pravne teorije in sodne prakse, da je kljub abstraktnosti bančne garancije prepoved unovčenja bančne garancije dopustna, če je upravičenec iz garancije ob unovčenju garancije ravnal zvijačno, v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja, ali, če je svoje pravice zlorabil. Pri tem seveda ne more biti pomembno, da je dolžnik zahtevek za unovčenje garancije vložil pravilno oz. na način, kot je bil dogovorjen v pogodbi oziroma bančni garanciji (pritožba utemeljeno opozarja, da ga najbrž pravilno vložijo tako pošteni kot nepošteni dolžniki).

7. Pritrditi je zato pritožbi, da sodišče prve stopnje dejstev, ki jih je upnik navajal v smeri, da hoče dolžnik priti do neupravičenega izplačila na zvijačen način, sploh ni presojalo in jih je povsem prezrlo. Zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje oceniti, ali je dolžnikovo ravnanje, ki je vložil zahtevek za unovčitev bančne garancije, ne da bi upnika pred tem obvestil o kakršnihkoli napakah na objektu in zahteval njihovo odpravo, (če je seveda takšno dolžnikovo ravnanje s stopnjo verjetnosti izkazano), v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in ali ustreza načelom vestnosti in poštenja.

8. Odločitev o pritožbenih stroških pa se pridrži za končno odločbo.