Jedro

V zapuščinskem postopku je potrebno nujni dedni delež izrecno uveljavljati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, (I.) da v zapuščino po pokojnem A. A. spada: 3/5 parcela X 1153/4, 3/5 parcela X 1153/8, 3/5 parcela X 1153/9, 3/5 parcela X 1154, 3/5 parcela X 1159/10, 3/5 parcela X 1159/11, 3/5 parcela X 1159/12, 1/1 parcela X 1161/3, 1/1 parcela X 1161/4, 1/1 parcela X 1309/7, 1/2 parcela Y 321/1, 1/2 parcela Y 321/2, osebni avtomobil znamke Volkswagen golf 1.4., VIN ..., denarna sredstva na transakcijskem računu pri ... Banka ... d.d., št. SI56 ..., s stanjem na dan smrti ... 2020 v višini 29,68 EUR, s stanjem na dan 30. 12. 2020 v višini 3,85 EUR in terjatev do ZPIZ za neizplačano pokojnino za mesec november 2020; (II.) da so po pokojnem dediči I. dednega reda: vdova B. B., roj. 2. 5. ..., EMŠO ..., ..., hči C. C., roj. 27. 12. ..., EMŠO ..., ..., sin Č. Č., roj. 8. 5. ..., EMŠO ..., ..., in hči D. D., roj. 23. 11. ..., EMŠO ..., ...; (III.) da je B. B. priglasila terjatev v višini 14.500,00 EUR, za katero sodišče ugotavlja, da ima vpisano hipoteko na nepremičninah, in pogrebne stroške v višini 4.082,76 EUR; (IV.) da je E. E. priglasil terjatev v višini 20.000 CHF; (V.) čisto vrednost zapuščine zaradi odmere sodnih taks, ob upoštevanju pogrebnih stroškov v višini 4.00,00 EUR (verjetno prav: 4.000,00 EUR), ocenilo na do 70.000,00 EUR in odločilo, da znaša sodna taksa po tar. št. 9211 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) 630,00 EUR, ki jo bodo dediči poravnali glede na višino podedovanega, vsi v 15 dneh; nato v skladu z določilom člena 11 in 78 Zakona o dedovanju razglasilo: 1. za oporočno dedinjo F. F., roj. 8. 9. ..., EMŠO ..., ..., ki deduje do 5/8 zapuščine; 2. za nujne dediče pa vdovo B. B., roj. ..., hčer C. C., roj. ... in sina Č. Č., roj. ..., ki dedujejo vsak do 1/8 zapuščine. Odločilo je, da bo po pravnomočnosti tega sklepa v zemljiški knjigi uradoma odredilo: 1. Pri zapustnikovih nepremičninah: 3/5 parcela X 1153/4, - 3/5 parcela X 1153/8, 3/5 parcela X 1153/9, 3/5 parcela X 1154, 3/5 parcela X 1159/10, 3/5 parcela X 1159/11, 3/5 parcela X 1159/12, 1/1 parcela X 1161/3, 1/1 parcela X 1161/4, 1/1 parcela X 1309/7, 1/2 parcela Y 321/1, 1/2 parcela Y 321/2, vknjižbo lastninske pravice na osebo z imenom: - F. F., roj. 8. 9. ..., EMŠO ..., ..., do idealnih 5/8; 2. pri zapustnikovih nepremičninah: 3/5 parcela X 1153/4, 3/5 parcela X 1153/8, 3/5 parcela X 1153/9, 3/5 parcela X 1154, 3/5 parcela X 1159/10, 3/5 parcela X 1159/11, 3/5 parcela X 1159/12, 1/1 parcela X 1161/3, 1/1 parcela X 1161/4, 1/1 parcela X 1309/7, 1/2 parcela Y 321/1, 1/2 parcela Y 321/2, vknjižbo lastninske pravice na osebe z imeni: B. B., roj. 2. 5. ..., EMŠO ..., ..., C. C., roj. 27. 12. ..., EMŠO ..., ..., in Č. Č., roj. 8. 5...., EMŠO ..., ..., vsak do idealne 1/8. 2. Zapustnikova vdova B. B., kot nujna zakonita dedinja I. dednega reda po pokojnem možu A. A., je vložila pritožbo zoper sklep o dedovanju zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Dedinja B. B. ne soglaša z izpodbijanim sklepom o dedovanju, s katerim je bila F. F. razglašena za oporočno dedinjo do deleža 5/8 zapuščine, namesto pravilno do 4/8 zapuščine in s katerim je bila sama razglašena za nujno dedinjo do deleža 1/8 zapuščine, namesto pravilno 2/8 zapuščine, in z upoštevaje tako določenima deležema navedenih dedinj izdano odredbo za vpis njune lastninske pravice v zemljiško knjigo. Posledično dedinja te dele sklepa o dedovanju izpodbija s predmetno dovoljeno in pravočasno pritožbo. Pritožnica se ne strinja z zaključkom sodišča, da dedinja D. D. ne uveljavlja nujnega deleža. Sodišče je izjavo volje, ki jo je zakonita in nujna dedinja D. D. v tem postopku nedvomno podala, razlagalo zmotno in ji pripisalo napačne dejanske in materialnopravne učinke, s tem ko ni štelo, da je pripadajoč ji nujni dedni delež uveljavljala in ga odstopila sodedinji B. B. Meni, da je volja D. D. iz njene dedne izjave popolnoma jasno in nedoumno razvidna in je v tem, da želi dedovati zapuščino zapustnika v obsegu, kot ji po zakonu pripada, in da svoj pripadajoči ji zakoniti dedni delež v celoti odstopa B. B. Tega pa ne spreminja niti dejstvo, da je kasneje nastopilo oporočno dedovanje in zato D. D. potemtakem pripada zgolj t. i. nujni delež in ne celoten zakoniti dedni delež, kot bi ji šel v primeru dedovanja po zakonu. Namreč nujni delež je še vedno zakoniti dedni delež, o katerega volji dedovati se je navedena izjavila, ki pa je celo polovico nižji, kakor bi ji pripadal, če dedovanja po oporoki ne bi bilo. Če je navedena torej želela dedovati in je odstopila celoten dedni delež, ki bi ji šel po zakonu, je torej jasno, da je želela uveljavljati tudi nujni delež in z njim razpolagati na enak način. Gre vendar za nekaj manj od tega, kar je že izjavila in ne za nekaj drugega ali več od tega. Njena izjava je tako povsem jasna in nedvoumna ob uporabi logičnega sklepanja iz večjega na manjšega (a maiori ad minus). Če pa lahko dedič sodediču odstopi zakoniti dedni delež v celoti, pa ni nobene ovire, da ne bi lahko v lastno korist uveljavljal in istočasno sodediču odstopil tudi nujnega deleža, ki je zgolj polovico manjši alikvotni del zakonitega deleža (da je to možno in dopustno, izhaja iz sklepa VSL I Cp 194/2016 z dne 9. 3. 2016). Že na podlagi obstoječe dedne izjave D. D. bi moralo sodišče prve stopnje o dedovanju premoženja zapustnika odločiti drugače in dedinjo B. B. razglasiti za nujno dedinjo do deleža 2/8 zapuščine zapustnika in v takšnem deležu tudi odrediti vknjižbo njene lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tudi če pa sodišče obstoječe dedne izjave dedinje D. D. ne bi moglo razlagati tako, pa pritožnica podredno uveljavlja, da bi sodišče moralo njeno voljo ugotoviti na jasen in nedvoumen način, ne pa da jo je razlagalo povsem po svoje in ji podelilo povsem nasproten namen od tistega, ki ga je dedinja želela s svojo gornjo izjavo izraziti. Sodišče pa njene takšne volje ni moglo ugotoviti z zgoraj povzetim pozivom, da se izjavi glede nujnega deleža, v kolikor ga bo uveljavljala, in da bo sodišče sicer štelo, da ga ne uveljavlja. Sodišče bi moralo pridobiti izjavo navedene dedinje na primeren način, da bi se lahko ugotovila njena prava in resnična volja. To pa zgolj z vprašanjem o tem, da se izrecno izjavi o tem, ali uveljavlja nujni delež ali ne, gotovo ni bilo mogoče, glede na to, da je dedinja pravni laik, ki je poleg tega svojo dedno izjavo predhodno že podala. Zato bi jo bilo potrebno jasno podučiti, da ima v primeru oporoke pravico do uveljavljanja nujnega deleža, ki znaša polovico od tistega, kar bi ji pripadalo, če bi se dedovalo po zakonu, in da lahko tudi z nujnim deležem razpolaga na način, da ga odstopi sodediču, in če, kateremu. Potrebno bi jo bilo tudi izrecno in jasno vprašati, ali je njeno dedno izjavo z dne 1. 2. 2021 razumeti tako, da vključuje tudi uveljavljanje nujnega deleža, ki ga prav tako odstopa B. B. Slednja je namreč seznanjena, da je volja D. D. izključno ta, da vse, kar ji glede dedovanja po očetu po zakonu pripada (tudi nujni delež), sprejema in istočasno odstopa B. B. in da nikakor ne želi, da bi karkoli od njej pripadajočega dedoval ali bi priraslo komurkoli drugemu (oporočnemu ali drugemu zakonitemu nujnemu dediču). Prav takšen nasproten pomen pa je z izdajo izpodbijanega sklepa o dedovanju ustvarilo sodišče prve stopnje, s čimer je, kot rečeno, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o dedovanju razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

3. Niti oporočna dedinja niti nujni dediči niso odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje. Ugotovilo je, kar pritožbeno ni izpodbijano, da je zapustnik zapustil premično in nepremično premoženje in da so dediči I. dednega reda vdova B. B., hčeri C. C. in D. D. ter sin Č. Č. Nadalje, da je dedinja D. D. z dedno izjavo z dne 1. 2. 2021 svoj zakoniti delež odstopila dedinji B. B., ter da je (kot je ugotovilo na naroku 15. 6. 2021) zapustnik zapustil pisno oporoko pred pričami, datirano na dne 5. 6. 2007, katero so dediči C. C., Č. Č. in oporočna dedinja F. F. priznali kot veljavno. Zapustnik je določil za oporočno dedinjo F. F. Dedinja B. B., ki oporoke ni priznala in je bila zato napotena na pravdo, v danem roku tožbe ni vložila. Dedinja D. D. se ni odzvala na poziv z dne 16. 6. 2021, da se izjavi glede veljavnosti oporoke in glede njene pravice do nujnega deleža, v kolikor ga bo uveljavljala, zato je sodišče prve stopnje štelo, da oporoko priznava.

6. Iz poziva z dne 23. 2. 2022, ki ga je poslalo dedinji D. D., izhaja, da je sodišče prve stopnje dedinji pojasnilo, da ugotavlja, da glede na spremenjeno situacijo, torej da ne gre za zakonito dedovanje ampak za oporočno dedovanje, njena izjava z dne 1. 2. 2021 o odstopu dednega deleža dedinji B. B. ni ustrezna. Pojasnilo je, da zakoniti dedni delež pripada dedičem po samem zakonu in lahko se dedovanju tudi odpovedo. Pri oporočnem dedovanju pa gre nujnim dedičem nujni dedni delež le, če ga uveljavljajo (v pozivu je ta del besedila tudi podčrtan). Sodišče je v nadaljevanju navedlo, da nujno dedinjo, glede na to, da na narok (narok je bil 23. 2. 2022) ni pristopila, seznanja, da ima pravico samo do nujnega deleža (ki znaša polovico deleža, ki bi ji šel po zakonitem dednem redu - torej 1/8), in jo pozvalo, da se v roku 8 dni izrecno izjavi o tem, ali uveljavlja nujni delež ali ne. Sodišče je nujno dedinjo poučilo, da v kolikor se na pisanje sodišča ne bo odzvala, bo štelo, da ne uveljavlja nujnega deleža. 7. Drži, da je nujni delež hkrati tudi zakoniti delež. A kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, v skladu z določilom 40. člena Zakona o dedovanju (ZD) pripada nujnim dedičem nujni dedni delež le, če ga uveljavljajo. Da je potrebno nujni delež v lastno korist (najprej) uveljavljati, izhaja tudi iz obrazložitve sklepa VSL I Cp 194/2016 z dne 9. 3. 2016, ki ga v pritožbi izpostavlja pritožnica. Glede na zgoraj obrazloženo pritožnica zmotno sklepa, da je dedinja D. D. pripadajoč ji nujni dedni delež uveljavljala in ga odstopila sodedinji B. B. Sodišče prve stopnje je izpolnilo svojo dolžnost materialnoprocesnega vodstva, ki je v zapuščinskem postopku še posebej poudarjeno1, s tem ko je dedinjo D. D. z dopisom z dne 23. 2. 2022 natančno poučilo o njenih pravicah, glede na vsebino njene dedne izjave in nastopa oporočnega dedovanja. Kot že rečeno, je bila v pozivu tudi opozorjena na to, da bo sodišče štelo, da ne uveljavlja nujnega deleža, če se na pisanje sodišča ne bo odzvala. Z dopisom je bila dedinja D. D. na primeren način in natančno poučena o svojih pravicah, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče pridobiti izjavo dedinje na primeren način, da bi se lahko ugotovila njena prava in resnična volja. Sicer pa je sodišče prve stopnje dedinji D. D. pred izdajo izpodbijanega sklepa o dedovanju vročilo tudi vlogo dedinje B. B. z dne 28. 2. 2022, v kateri je med drugim predlagala, da sodišče dedinjo D. D. jasno poduči, da ima pravico do uveljavljanja nujnega deleža, ki znaša polovico od tistega, kar bi ji pripadalo, če bi se dedovalo po zakonu in da lahko tudi z nujnim deležem razpolaga na način, da ga odstopi sodediču in če, kateremu, in jo jasno vpraša, ali je njeno dedno izjavo z dne 1. 2. 2021 razumeti tako, da vključuje tudi uveljavljanje nujnega deleža, ki ga prav tako odstopa B. B., a se o dedinja o njej ni izjavila. Dedinja D. D. je bila tako tudi v navedenem dopisu poučena o svojih pravicah.

8. Po obrazloženem se pritožbeno sodišče ne strinja s pritožnico, da je volja D. D. iz njene dedne izjave popolnoma jasno in nedoumno razvidna in je v tem, da želi dedovati zapuščino zapustnika v obsegu, kot ji po zakonu pripada, in da svoj pripadajoči ji zakoniti dedni delež v celoti odstopa B. B. Sodišče prve stopnje pravilno, glede na to, da je nastopilo oporočno dedovanje, ni štelo, da takšna odstopna izjava velja tudi za nujni delež. Pravilno je ugotovilo, da dedinja D. D. ne uveljavlja nujnega deleža. 9. Pritožbeno sodišče še izpostavlja, da bi lahko dedinja D. D. vložila pritožbo zoper sklep o dedovanju in v pritožbi izjavila, da uveljavlja nujni delež (po tretjem odstavku 205. člena ZD lahko dediči podajo dedne izjave do konca zapuščinskega postopka, kar pomeni do pravnomočnosti sklepa o dedovanju), če bi po prejemu sklepa o dedovanju menila, da njena izjava ni bila pravilno razumljena in da se ne strinja z razlogi, ki jih je sodišče navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o dedovanju, pa tega ni storila, kar pomeni, da se strinja z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa o dedovanju.

10. Pritožbeni preizkus je pokazal, da niso podani niti pritožbeno uveljavljeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep o dedovanju v izpodbijanih delih (2. točka 365. člena v zvezi s 353. in 366. členom ZPP ter v zvezi s 163. členom ZD).

1 Določba 165. člena ZD nalaga sodišču dolžnost, da mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovilo in zavarujejo, zato mora obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pravico do dediščine, velikost dednega deleža (s tem tudi pravico do nujnega deleža), kot to določa prvi odstavek 207. člena ZD.