Jedro

Trditev o plačilu 100,00 EUR dne 8. 4. 2015 in plačilu 50,00 EUR dne 5. 5. 2015, ni več mogoče uveljavljati v pritožbi. Bo pa lahko toženka, v primeru, da tožnica na podlagi navedene sodbe začne postopek izvršbe celotne terjatve, v izvršilnem postopku ugovarjala, da je terjatev delno prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko ga ni mogla več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (sodba).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 130970/2014 z dne 3. 10. 2014 obdržalo v celoti v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka) in toženki naložilo v plačilo pravdne stroške tožnice v višini 77,92 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je brez navedbe pritožbenih razlogov vložila laično pritožbo toženka. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da se pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se sme odločba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6. Tožnica je zahtevala plačilo računov za opravljene računovodske storitve (za obdobje od julija do septembra 2013 in od oktobra do decembra 2013) in izdelavo ter oddajo letnega poročila in obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2013. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja: 1. da je toženka naročila tožnici opravo računovodskih storitev v letu 2013 (za ceno 60,00 EUR brez DDV za obdobje treh mesecev) ter izdelavo in oddajo letnega poročila in obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za ceno 300,00 EUR (z vključenim DDV), 2. da je tožnica pogodbeno obveznost izpolnila - izdelala in oddala poročila ter opravila računovodske storitve, za katere je izdala dva računa, vsakega v znesku 73,20 EUR, 3. toženka dolga ni poravnala. Prvostopenjsko sodišče je glede na zgornje ugotovitve pravilno obdržalo sklep o izvršbi v celoti v veljavi(1) na podlagi 239. člena Obligacijskega zakonika.

7. Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da tožnici dolguje le še znesek 223,20 EUR, ker je dne 8. 4. 2015 tožnici plačala 100,00 EUR in ji 5. 5. 2015 nakazala še znesek v višini 50,00 EUR. S temi navedbami tožnica namreč uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člen ZPP).

8. Prav tako so v pritožbi postavljene trditve o opravljenih plačilih podane prepozno in so posledično neupoštevne (453. člen v zvezi s 451. členom ZPP). V sporih majhne vrednosti namreč sodišče ne sme upoštevati novih dejstev (in dokazov), ki jih je stranka predlagala oziroma navedla v vlogah, ki jih je vložila izven možnosti po 451. in 452. členu ZPP.(2) Ob povedanem trditev o plačilu 100,00 EUR dne 8. 4. 2015 in plačilu 50,00 EUR dne 5. 5. 2015, ni več mogoče uveljavljati v pritožbi, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo oziroma se do njih ni opredeljevalo.

9. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pripominja, da lahko toženka pritožbeno navedbo o delnem plačilu dolga uveljavlja kot ugovor zoper sklep o izvršbi v smislu 8. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v primeru, da tožnica na podlagi navedene sodbe začne postopek izvršbe celotne terjatve. Toženka lahko torej v izvršilnem postopku ugovarja, da je terjatev delno prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo v času, ko ga ni mogla več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (sodba).

10. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Ker toženka pritožbenih stroškov ni priglasila, je izrek o njenih stroških odpadel. Odgovor na pritožbo, ki ga je podala tožnica, pa ni v ničemer doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča in stroškovno ni bil potreben, zato mora tudi toženka sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).

(1) glede glavnice v višini 446,40 EUR s pp in izvršilnih stroškov.

(2) Tako tudi N. Betteto v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2009, str. 718.