Jedro

Tožnik toženke ni seznanil s sklepom o razvezi zakonske zveze, niti z ostalimi dejstvi, ki jih prvič navaja šele v tožbi. Zakaj teh okoliščin ni navedel že v upravnem postopku odločanja o obravnavani prošnji, oziroma upravičenih razlogov za to, da je te navedbe in zavrnjene dokazne predloge podal šele v upravnem sporu, pa tožnik ni uspel utemeljiti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo Bpp 2/2022 z dne 19. 1. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), prejeto 11. 1. 2022. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik po pooblaščencu 11. 1. 2022 vložil prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje v delovnem sporu Pd 35/2021 Delovnega sodišča v Kopru, oddelka v Novi Gorici. Toženka je glede na v prošnji navedene podatke z vpogledom v uradne evidence Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) ugotovila, da tožnik v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje, tj. v obdobju od 1. 10. 2021 do 31. 12. 2021, povprečno mesečno izkazuje obdavčljive prejemke v višini 628,00 EUR, njegova izvenzakonska partnerica pa povprečne mesečne obdavčljive prejemke v višini 1.784,00 EUR. To pa pomeni, da mesečni povprečni dohodek na člana družine presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka (804,00 EUR). Upoštevaje navedeno finančni pogoj za dodelitev BPP po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) ni izpolnjen, zato je prošnjo toženka na podlagi drugega odstavka 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnila.

3. Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se v celoti ugodi tožnikovi prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v zadevi Pd 35/2021 Delovnega sodišča v Kopru ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka, oziroma podrejeno, da se zadeva vrne v ponovno odločanje toženki, kot izvajalca BPP pa se določi odvetnika A. A. Tožnik tudi zahteva, da mu toženka povrne stroške upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. V tožbi navaja, da toženka ne bi smela upoštevati B. B. kot tožnikove izvenzakonske partnerice in s tem njegove družinske članice, saj je bila zakonska zveza med njima 27. 11. 2020 razvezana. Tožnik z bivšo soprogo ne živi že poldrugo leto. Bi pa toženka kot družinska člana morala upoštevati njuna mladoletna otroka C. C., rojenega ... 2012, in Č. Č., rojeno ... 2014. Kot je še navedel tožnik v tožbi, člane njegove družine sedaj sestavljajo on, navedena otroka in njegova nova partnerica. Skupni dohodek gospodinjstva se tako deli na štiri in znaša manj kot 200,00 EUR na osebo. Poleg tega je tožnik od januarja 2022 brezposeln, saj mu je prejšnja pogodba potekla, kot samozaposlen v kulturi pa nima drugega dohodka. Tako izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP. V nadaljevanju citira določbe ZBPP in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre), relevantne za ugotavljanje materialnopravnega položaja prosilca, ter dodaja, da je diskriminiran v primerjavi z upravičenci, ki jim je BPP v celoti odobrena in jim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij (pri tem gre za kršitev 14. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi s 1. členom ZBPP). Dodaja, da odločbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Kot dokaze je v tožbi predlagal izpodbijano odločbo in svoje zaslišanje ter tožbi priložene obračune tožnikovih plač za mesece september, oktober, november in december 2021 ter sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici II N 268/2020 z dne 27. 11. 2020 o sporazumni razvezi zakonske zveze med tožnikom in B. B., zaupanju mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo ter določitvi preživnine in stikov.

5. Toženka je sodišču predložila spis zadeve Bpp 2/2022 ter pojasnila, da je o dodelitvi BPP odločala na podlagi v prošnji navedenih podatkov o prosilcu in družinski članici, po vpogledu v podatke o njunih obdavčljivih dohodkih.

6. Tožnik je v nadaljevanju podal pripravljalno vlogo, kjer pojasnjuje, da je laik, ki še nikoli v življenju ni bil na sodišču in ni izpolnjeval prošnje za BPP, zato je B. B. zmotno navedel kot družinsko članico. Pooblaščenec pa vsebine prošnje ni preverjal. Tožnik je menil, da se B. B. šteje za družinskega člana, ker je mati njunih otrok in ker kljub razvezi živita na istem naslovu, vendar pa nimata skupnega gospodinjstva. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici II N 268/2020 izhaja, da sta mladoletna otroka zaupana v skupno varstvo in vzgojo. Tožnik je ob tem pojasnil, da nima druge partnerice in da njegovo družino tako sestavljajo trije člani. Kot dokaz je predlagal še zaslišanje B. B. in predložil njeno nepodpisano izjavo (da sta razvezana, a živita na istem naslovu v ločenih gospodinjstvih) z dne 11. 2. 2022. Dne 23. 2. 2022 je tožnik vložil drugo pripravljalno vlogo, s katero je sodišču kot dokaz predložil podpisano izjavo B. B. z dne 20. 2. 2022 in fotokopijo njene osebne izkaznice, ter navedel, da je toženki poslal novo, pravilno izpolnjeno prošnjo za dodelitev BPP, ki jo je vlogi tudi priložil. 7. S sklepom III U 27/2022-11 z dne 10. 3. 2022 je sodni senat na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sklenil, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik.

8. Toženka je v 15. 4. 2022 vloženi vlogi pojasnila, da je tožniku na podlagi nove prošnje za dodelitev BPP, ki jo tožnik omenja v predhodni vlogi, izdala odločbo Bpp 25/2022, s katero je tej prošnji za BPP ugodila; navedeno odločbo z dne 30. 3. 2022 je sodišču tudi predložila. Ob tem je ponovno poudarila, da je v zadevi Bpp 2/2022 odločala na podlagi v tam obravnavani prošnji navedenih podatkov o družinskih članih, ki jih je navedel prosilec. Tožnik se je odzval s pripravljalno vlogo, ki jo je sodišče prejelo 20. 4. 2022. V njej navaja, da je toženka z odločbo Bpp 25/2022 spremenila izpodbijano odločbo tako, da je njegovi prošnji za dodelitev BPP ugodila. S tem je izpolnila 1. točko tožbenega zahtevka, sodišče pa mora odločiti še o stroških postopka. Ker je toženka izdala novo odločbo in priznala BPP za zastopanje pred sodiščem prve stopnje, je bila tožba potrebna.

9. Sodišče je v tem upravnem sporu 20. 4. 2022 opravilo javno glavno obravnavo, ki sta se je udeležila za tožnika po substitucijskem pooblastilu njegovega pooblaščenca, odvetnika D. D., odvetniški kandidat E. E. in tudi tožnik osebno. Po pooblaščencu je tožnik vztrajal pri tožbi zoper izpodbijano odločbo in svojih navedbah, da je prošnjo izpolnjeval kot laik, pooblaščenec pa njene vsebine ni preverjal; kdo so tožnikovi družinski člani, pooblaščenec niti ni vedel. Na vprašanje, zakaj dokazi, predlagani v upravnem sporu, niso bili predloženi oziroma predlagani že v upravnem postopku, je tožnik po pooblaščencu navedel, da tega ne more pojasniti. Z zaslišanjem tožnika in B. B. bi se dokazovalo, da nista več v zakonski zvezi. Po pooblaščencu je tožnik še navedel, da ni sporno, da je bila odločba Bpp 25/2022 izdana na podlagi njegove nove prošnje za dodelitev BPP, ter izjavil, da je seznanjen z listinami v upravnem spisu obravnavane zadeve in njihovo vsebino.

10. V dokaznem postopku na glavni obravnavi je sodišče vpogledalo listine v upravnem spisu obravnavane zadeve (Bpp 2/2022), med katerimi je tudi izpodbijana odločba. Sodišče je zaradi ugotavljanja procesnega stanja obravnavane zadeve vpogledalo tudi novo prošnjo za dodelitev BPP, ki jo je pri toženki vložil tožnik, ter odločbo Delovnega sodišča v Kopru Bpp 25/2022 z dne 30. 3. 2022. Dokazne predloge za dokazovanje z vpogledom v tožnikove plačilne liste za mesece september, oktober, november in december 2021, sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici II N 268/2020 z dne 27. 11. 2020, izjavi B. B. z dne 11. 2. 2022 in 20. 2. 2022 in kopijo njene osebne izkaznice ter dokazne predloge za zaslišanje tožnika in B. B. je sodišče zavrnilo, ker gre za novote, ki jih v tem upravnem sporu ni dopustno upoštevati (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1), kot je pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve.

K I. točki izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Predmet presoje v tem upravnem sporu je izpodbijana odločba, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, vloženo 11. 1. 2022. 13. Glede na to, da je toženka 30. 3. 2022 izdala odločbo Bpp 25/2022, s katero je ugodila tožnikovi prošnji za dodelitev BPP in tožniku odobrila redno BPP za zastopanje na prvi stopnji v delovnem sporu Pd 55/20211 Delovnega sodišča v Kopru, oddelka v Novi Gorici, sodišče najprej pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za situacijo iz (prvega odstavka) 39. člena ZUS-1.2 Kot je razvidno iz odločbe Bpp 25/2022, je namreč s to odločbo toženka odločala o novi tožnikovi prošnji za dodelitev BPP, ki jo je tožnik vložil 23. 2. 2022 (tj. po izdaji izpodbijane odločbe in po vložitvi tožbe v tem upravnem sporu). Toženka torej z odločbo Bpp 25/2022 ni odločila o prošnji, vloženi 11. 1. 2022, o kateri je bilo odločeno z izpodbijano odločbo, in le-te ni spremenila ali odpravila, temveč je odločala o novi prošnji. Ker ne gre za primer iz 39. člena ZUS-1 in ker je tožnik na glavni obravnavi pojasnil, da vztraja pri tožbi zoper izpodbijano odločbo, je sodišče nadaljevalo postopek njene presoje. Glede na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP tožniku pravnega interesa za takšno vsebinsko odločanje ni mogoče odrekati.

14. Po presoji sodišča podlage za odpravo izpodbijane odločbe ni. Kot izhaja iz nadaljevanja obrazložitve, sodišče sledi razlogom, s katerimi je toženka utemeljila to odločbo, in jih zato v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 ponovno ne navaja, glede na ugovore strank v tem upravnem sporu pa dodaja:

15. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Po drugem odstavku istega člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (to je ZSVarPre). Višino relevantnega zneska je navedla že toženka v izpodbijani odločbi. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Toženka odloča na podlagi prošnje za BPP, ki mora (med drugim) vsebovati osebno ime, davčno številko, enotno matično številko ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca in njegovih družinskih članov (pri tem gre za obvezne sestavine prošnje; glej drugi odstavek 32. člena ZBPP). Na tej podlagi strokovna služba za BPP ugotavlja materialni položaj prosilca in njegove družine, in sicer strokovna služba po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopa strokovna služba za BPP preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb (prvi odstavek 20. člena ZBPP).

16. Kot je razvidno iz upravnega spisa, je tožnik prošnjo za dodelitev BPP, o kateri je bilo odločeno z izpodbijano odločbo, vložil z po pooblaščencu podano vlogo s priloženim izpolnjenim predpisanim obrazcem prošnje za BPP. V tem je v rubriki podatki o družinskih članih prosilca navedel B. B., ki jo je v podrubriki sorodstveno razmerje do vlagatelja opredelil kot izvenzakonsko partnerico. Na obrazcu prošnje, ki vsebuje podpis tožnika in B. B., je podano tudi soglasje, da toženka pridobi njune podatke, ki so davčna tajnost. Drugih družinskih članov tožnik v prošnji ni navedel. Toženka je tako skladno s citiranimi določbami ZBPP ugotavljala materialni položaj in v tem okviru dohodke oziroma obdavčljive prejemke tožnika in B. B. Glede na navedeno je torej pri odločanju upravičeno upoštevala B. B. kot tožnikovo zunajzakonsko partnerico (in s tem družinsko članico) in zato tudi njene obdavčljive dohodke oziroma prejemke. Da bi toženka pri ugotavljanju dohodkov tožnika in B. B. upoštevala tudi otroške dodatke ali kmetijske subvencije, iz izpisov podatkov FURS ne izhaja. Glede na višino ugotovljenih dohodkov tožnika in B. B. ter predpisani cenzus je upravičeno zaključila, da ni izpolnjen finančni pogoj za dodelitev BPP.

17. V upravnem sporu tožnik sicer navaja, da toženka pri odločanju B. B. ne bi smela upoštevati kot družinske članice, saj je bila zakonska zveza med njima že 27. 11. 2020 razvezana, od takrat pa zgolj živita na istem naslovu, a v ločenem gospodinjstvu; pač pa bi morala kot tožnikova družinska člana upoštevati mladoletna otroka C. C. in Č. Č. Vendar tožnik teh dejstev v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni navajal. Nasprotno, kot izpostavlja tudi toženka, je v obravnavani prošnji v rubriki družinski člani navedel le B. B., z navedbo, da gre za izvenzakonsko partnerico. Tožnik toženke ni seznanil s sklepom o razvezi zakonske zveze, niti z ostalimi omenjenimi dejstvi. Zakaj teh okoliščin ni navedel že v upravnem postopku odločanja o obravnavani prošnji, oziroma upravičenih razlogov za to, da je te navedbe in zavrnjene dokazne predloge iz 10. točke te obrazložitve podal šele v upravnem sporu, tožnik ni uspel utemeljiti. Zato so te navedbe in dokazi nedovoljene novote, ki jih glede na ZUS-1 v tem upravnem sporu ni dopustno upoštevati. V upravnem sporu namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Tožnik lahko v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). V obravnavani zadevi takšni upravičeni razlogi niso izkazani. Posplošeno sklicevanje, da je tožnik laik, ne zadošča, predvsem pa to sklicevanje ne more pomeniti upravičenega razloga v konkretnem primeru, ko je prošnjo za dodelitev BPP za tožnika podal kvalificirani pooblaščenec: kot tožnikova pooblaščenca sta namreč v vlogi, ki ji je bil priložen obrazec prošnje, navedena odvetnika A. A. in D. D. Gre torej za kvalificirani osebi s strokovnim pravnim znanjem. Na to, da pooblaščenec podatkov v prošnji ni preveril oziroma da mu pravilni podatki niso bili znani, pa se tožnik v razmerju do toženke očitno ne more z uspehom sklicevati, ampak je to kvečjemu stvar njegovega razmerja s pooblaščencema. V zvezi s tožbenimi navedbami, da je tožnik od januarja 2022 brezposeln, pa sodišče dodaja, da je glede na določbo drugega odstavka 20. člena ZSVarPre za odločitev o dodelitvi BPP relevantno obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje, ki ga je upoštevala toženka; pri čemer tožnik v obravnavani prošnji niti ni navajal, da je glede prejemanja periodičnih dohodkov nastopila sprememba. Po obrazloženem je torej toženka ob upoštevanju v obravnavani prošnji navedenih podatkov o tožniku in njegovih družinskih članih upravičeno ugotovila, da ni izpolnjen finančni pogoj za dodelitev BPP in obravnavano prošnjo za BPP zato zavrnila.

18. Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo (63. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

19. Odločitev o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 To je pravilna opravilna številka predmetnega delovnega spora; pri navajanju te opravilne številke v obrazložitvi izpodbijane odločbe in tožbi je prišlo do očitne pisne pomote, kar pa za odločitev ni bistveno. 2 ZUS-1 v prvem odstavku 39. člena določa, da če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt, ali če v primeru molka pozneje izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen upravni spor. V nadaljevanju istega člena ZUS-1 je predpisano, kako nato postopa sodišče v teh primerih.