Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tretji odstavek 271. člena OZ pomeni, da ima položaj izpolnitvenega upravičenca - torej osebe, ki je od upnika upravičena zahtevati, da sprejme njeno izpolnitev (tuje dolžnikove) obveznosti tudi oseba, ki nima pravnega interesa, da bi bila tuja obveznost izpolnjena, če je hkrati izpolnjena dodatna predpostavka - če dolžnik s tako izpolnitvijo soglaša.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I., II. in IV. točki izreka.
II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika tako, da se sklep o izvršbi z dne 7. 2. 2017 razveljavi za dne plačani znesek 8.144,27 EUR na račun glavnice in za 19. 1. 2017 plačani znesek 299,11 EUR na račun obresti ter v tem delu zavrnilo predlog za izvršbo (I. točka izreka). Razveljavilo je sklep o izvršbi tudi v II. točki izreka za stroške, ki presegajo 140,68 EUR (II. točka izreka). V preostalem delu je zavrnilo ugovor dolžnika (III. točka izreka). Sklenilo je še, da vsaka stranka trpi svoje stroške ugovornega postopka (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da je družba I. d.o.o. za dolžnikov račun 22. 12. 2016 plačala 8.144,27 EUR na račun pravdnih stroškov in 19. 1. 2017 še 299,11 EUR na račun obresti, skupno 8.442,38 EUR. V zadevi je dolžnik v stečajnem postopku, zato gre za specifično situacijo, saj lahko omejeno razpolaga s stečajno maso. Upnik je v vlogi z dne 14. 3. 2017 navedel, da je zaradi neobičajnih okoliščin plačila iz previdnosti zaprosil Okrožno sodišče v Celju za pojasnila, vendar še ni prejel odgovora. Sodišče je z dopisom z dne 13. 6. 2017 pozvalo upnika in Okrožno sodišče v Celju - stečajni oddelek, da pojasnita okoliščine v zvezi z upnikovimi navajanji oziroma mnenje, ali je izpolnitev I. d.o.o. veljavna. Stečajno sodišče je 16. 6. 2017 pojasnilo, da je upniku odgovorilo z dopisom z dne 5. 4. 2017, da se štejeta nakazili kot plačilo obveznosti stečajnega dolžnika (kot plačilo stroškov stečajnega postopka) do upnika. Upnik očitno ni želel sprejeti stališča stečajnega sodišča, ki je glede spornih nakazil zavzelo stališče, da gre za veljavno izpolnitev oziroma se šteje kot izpolnitev stečajnega dolžnika. Upnik je bil dolžan sprejeti izpolnitev obveznosti družbe I. d.o.o. in je bila veljavna, zaradi česar je v plačanem delu prenehala terjatev upnika do dolžnika.
2. Zoper I., II. in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišču predložil odgovore na zastavljena vprašanja z dopisom z dne 7. (prav 17.) 8. 2017. Tega odgovora sodišče ne omenja. V odgovoru na poziv se je določno negativno opredelil do mnenja stečajnega sodišča, da se šteje izpolnitev družbe I. d.o.o. kot plačilo obveznosti stečajnega dolžnika. V stečajnem postopku se je skliceval na 357. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in od sodišča zahteval odgovor, ali je dalo soglasje za takšno izpolnitev. Odgovora na vprašanje stečajnega sodišča ni prejel. Odgovoril je dolžnik, da ni imel soglasja stečajnega sodišča za plačilo pravdnih stroškov v času nakazil I. d.o.o.. Sklicevanje na mnenje stečajne sodnice je pravno neupoštevno in neutemeljeno. Njeno mnenje je prazno, ker ne navaja utemeljenega razloga na kakšni pravni podlagi je sprejeto. Vztraja pri pravnih naziranjih v celoti. V odgovoru je poudaril nikoli prerekano trditev, da je stečajni upravitelj v vlogi "Izjava upravitelja", zapisal, da je bilo nakazilo izvršeno po pooblastilu stečajnega upravitelja, v njegovem imenu in za njegov račun. Ni znano od kdaj lahko stečajni upravitelj brez soglasja sodišča opravlja plačila iz svojega lastnega računa v svojem imenu. V primeru, če bi stečajni upravitelj na dan nakazila razpolagal s pravnomočnim sklepom sodišča o soglasju k plačilu stroškov, bi nakazilo izvršil iz transakcijskega računa stečajnega dolžnika v imenu in za račun stečajnega dolžnika. Izvršeno plačilo se po vsebini smiselno šteje kot asignacija. Upnik od asignata ni prejel obvestila, s katerim bi ga seznanil iz kakšnega razmerja med stečajnim dolžnikom - nakazovalcem in I. d.o.o. kot nakazancem je izvršeno plačilo prejemniku nakazila - upniku in kakšno naj bi bilo razmerje med upnikom ter nakazovalcem.
3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščeni odvetniški pisarni s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Drži sicer navedba upnika, da v I. točki izreka ni naveden datum plačila prvega zneska 8.144,27 EUR, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, še manj, da ga zaradi tega ne bi bilo mogoče preizkusiti. Gre za očitno pisno pomoto sodišča prve stopnje, ki jo lahko v skladu s 328. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ samo popravi kadarkoli. To pomeni tudi po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa. Med strankama ni sporno kdaj je upnik prejel nakazili družbe I. d.o.o., razvidni sta tudi iz ugovoru priloženih listin - pregled prometa pri bankiA d.d..
6. Prav tako drži, da je upnik odgovoril sodišču prve stopnje z dopisom z dne 17. 8. 2017 in da tega odgovora v izpodbijanem sklepu ni posebej omenilo. Vendar tudi to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, še manj da bi bila podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja. V odgovoru je upnik pojasnil zgolj, da ni prejel odgovora na vprašanje stečajnemu sodišču, da je mnenje stečajne sodnice prazno, nezavezujoče in da ne sprejema izpolnitve družbe I. d.o.o.. To je bistvenem zatrjeval že v odgovoru na ugovor dolžnika, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo, in ponavlja v pritožbi.
7. Pravno nepomembne so pritožbene navedbe kdaj ZPP uporablja besedo mnenje, kako je P. ločil tri stopnje spoznanja, kako SSKJ definira mnenje in kaj pravi Ustavno sodišče o izražanju zakonodaje. V zadevi je bistveno, da je družba I. d.o.o. plačala upniku nesporna zneska in da je pri plačilih kot namen označila, da gre za plačilo stroškov oziroma zamudnih obresti po sodbi I Pg 128/2016 - G. Odločbo s to opravilno številko je upnik navajal kot izvršilni naslov v predlogu za izvršbo z dne 10. 1. 2017. Sporno pa je, ali je šlo pri plačilih I. d.o.o. za veljavno delno izpolnitev obveznosti.
8. Sodišče prve stopnje je navedlo pravilno materialnopravno podlago. Po prvem do tretjem odstavku 271. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima kakšen pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, celo če dolžnik tej izpolnitvi nasprotuje. Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od tretjega, če se dolžnik s tem strinja, razen če mora po pogodbi ali po naravi same obveznosti to obveznost izpolniti osebno dolžnik. Tretji odstavek 271. člena OZ pomeni, da ima položaj izpolnitvenega upravičenca - torej osebe, ki je od upnika upravičena zahtevati, da sprejme njeno izpolnitev (tuje dolžnikove) obveznosti tudi oseba, ki nima pravnega interesa, da bi bila tuja obveznost izpolnjena, če je hkrati izpolnjena dodatna predpostavka - če dolžnik s tako izpolnitvijo soglaša1. Kot sta zatrjevali stranki v ugovornem postopku, je stečajni upravitelj dolžnika v dopisu z dne 19. 1. 2017 obvestil upnika o poplačilu obveznosti po sodbi Okrožnega sodišča v Celju I Pg 128/2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju III Cpg 211/2016 ter v njem zajel plačili družbe I. d.o.o.. Glede na to, da je dolžan upnik po tretjem odstavku 271. člena OZ sprejeti izpolnitev dolžnikove obveznosti tudi od osebe, ki nima pravnega interesa, da bi bila tuja obveznost izpolnjena, v pritožbi neutemeljeno navaja, da ni prejel nikakršnega obvestila, s katerim bi ga asignat seznanil iz kakšnega razmerja med stečajnim dolžnikom - nakazovalcem in I. d.o.o. kot nakazancem izvršeno plačilo prejemniku nakazila - upniku in kakšno naj bi bilo razmerje med upnikom in nakazovalcem. Sicer vztraja pri vseh pravnih naziranjih v pritožbi, vendar jih ne konkretizira. Ni naloga sodišča druge stopnje, da išče po predhodnih vlogah trditve ter argumente v njegov prid. Če je stečajni upravitelj v izjavi zapisal, da je bilo nakazilo po pooblastilu v njegovem imenu, to gotovo ni bilo za njegov osebni račun. V mislih je lahko imel le za račun pravne osebe, ki jo zastopa po zakonu. Z njo se je zgolj poosebil. Družba I. d.o.o. ni potrebovala soglasja stečajnega sodišča za plačilo, ker ta ni v stečaju. Kakšen pomen ima mnenje stečajne sodnice, da šteje plačilo obveznosti I. d.o.o. kot plačilo stroškov stečajnega postopka in s tem obveznosti stečajnega dolžnika do upnika ni pravno odločilno za ta postopek, temveč je lahko predmet kakšnega drugega. Sodišče prve stopnje je pravilno delno ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo izpodbijani sklep za plačili I. d.o.o. in v tem delu zavrnilo predlog. Enako posledično glede stroškov.
9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo upnika kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih.
10. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
1 N. Plavšak, OZ s komentarjem, splošni del, druga knjiga, stran 300.