Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zavezanec za plačilo sodne takse za predlog za delitev solastne stvari je predlagatelj nepravdnega postopka. Njegova obveznost nastane ob vložitvi predloga za začetek postopka. Taksna obveznost se določi glede na vrednost predmeta nepravdnega postopka, pri čemer se v postopku delitve solastne stvari določi vrednost predmeta postopka po vrednosti celotne stvari, ki se deli.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog.
2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da po 35. členu ZNP sodišče odloči, v kakšnem razmerju udeleženci trpijo skupne stroške postopka. Predmetni postopek bo izveden v interesu obeh udeležencev. Predlagateljica bo po delitvi nepremičnine postala lastnica dela nepremičnine, katerega vrednost znaša 4.081,57 EUR. Del skupnih stroškov so tudi sodne takse. Sodišče bi zato moralo obremeniti s plačilom sodne takse vse solastnike v sorazmerju z vrednostjo njihovih solastninskih deležev. Zato bi moralo naložiti predlagateljici le plačilo sodne takse, ki odpade na vrednost njej lastnega solastniškega deleža. S sklepom o razdelitvi solastne nepremičnine bo moralo sodišče odločiti tudi, kolikšen del takse mora nasprotna udeleženka povrniti predlagateljici. Na podlagi 35. člena ZNP so vsi solastniki dolžni plačati sodno takso v vsakem primeru.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zavezanec za plačilo sodne takse za predlog za delitev solastne stvari je predlagatelj nepravdnega postopka. Njegova obveznost nastane ob vložitvi predloga za začetek postopka. Taksna obveznost se določi glede na vrednost predmeta nepravdnega postopka, pri čemer se v postopku delitve solastne stvari določi vrednost predmeta postopka po vrednosti celotne stvari, ki se deli. Navedeno izhaja iz določb 3., 5., 7., 17. in 27. člena ZST-1. 5. Glede na povedano je napačno stališče predlagateljice, da bi moralo sodišče s plačilom sodne takse obremeniti vse solastnike v sorazmerju z vrednostjo njihovega solastninskega deleža. Predlagateljica je dolžna v celoti plačati sodno takso za ta postopek. Ker je ta sodna taksa del skupnih stroškov, ki jih trpijo vsi solastniki kot udeleženci postopka, in sicer v sorazmerju z velikostjo svojih deležev (35. in 126. člen ZNP), bo predlagateljica lahko ob koncu nepravdnega postopka zahtevala od nasprotne udeleženke povrnitev sorazmernega dela sodne takse za predlog, s katerim se je začel postopek.
6. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).