Jedro

Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje nima verjetnih izgledov za uspeh. Prav tako je natančno in obširno pojasnila, kakšna je ustaljena sodna praksa v tovrstnih zadevah, upoštevajoč razloge, ki jih je tožnik navedel v vlogi glede predloga za postavitev v prejšnje stanje. Res je šele v odgovoru na tožbo navedla tudi konkretno sodno prakso, kar pa po mnenju sodišča ne pomeni nepravilne uporabe 24. člena ZBPP, saj so razlogi v obrazložitvi glede tega vprašanja pravilno pojasnjeni in se z njimi strinja tudi sodišče.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zavrnil prošnjo tožnika za BPP z dne 24. 11. 2011. Tožnik v konkretni zadevi prosi za BPP v zvezi z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 335/2010 z dne 4. 4. 2011 in za vložitev ugovora zoper sklep Okrajnega sodišča v Trbovljah Dn 8000132140/2011 z dne 14. 11. 2011, ki so že vloženi po odvetniku A.A. Tožena stranka se sklicuje na podatke spisov Bpp 192/2009 in 208/2011, ki jih navaja v obrazložitvi ter 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

2. S sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 335/2010 z dne 4. 4. 2011 je sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka B.B. na podlagi priposestovanja lastnik parc. št. 1474/8, vpisane v vložno številko 1857 k.o. ... Tožnik je v tej zadevi dobil BPP (Bpp 208/2009) in je odvetnik C.C. pravočasno vložil pritožbo in po pozivu za plačilo sodne takse za pritožbo predlagal oprostitev, kar je sodišče kot prepozno zavrglo, pritožbo pa štelo za umaknjeno in jo kot nedovoljeno zavrglo (sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu P 35/2010 z dne 5. 7. 2011). Tožena stranka ugotavlja, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje nima verjetnih izgledov za uspeh. Sklicuje se na 116. člen in 117. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Razlog, ki ga tožnik navaja kot upravičen razlog za zamudo roka za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je neskrbnost (prejšnjega) pooblaščenca odvetnika C.C. Tožena stranka glede na obstoječo sodno prakso ugotavlja, da je le nezakrivljeno ravnanje lahko utemeljen razlog za vrnitev pravde v prejšnje stanje in da zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila, ni ravnala tako kot bi se od nje pričakovalo. Tožnik očita prejšnjemu pooblaščencu malomarnost pri obveščanju in postopanju s pritožbo, kar tožnika ne ekskulpira zamude, se je po oceni tožene stranke razloge za zamudo prepoznati na strani tožnika. Sklicuje se na 92. člen ZPP, po katerem imajo pravdna dejanja, ki jih v mejah pooblastila opravi ali ne opravi pooblaščenec, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama, ter imajo neposredne učinke za stranko, kar pomeni, da je krivda odvetnika neposredno izenačena s krivdo stranke in mora slednja trpeti posledice zamude, ki jih ni zakrivila sama, temveč jih je zakrivil njen odvetnik. Tožena stranka ocenjuje, da tožnik v postopku v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje nima verjetnih izgledov za uspeh, saj okoliščine, kot jih tožena stranka pojasni, ki jih tožnik navaja v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ne predstavlja upravičenega razloga za zamudo. Takšno stališče je zavzelo tudi sodišče v sklepu z dne 9. 11. 2011. 3. Tudi glede prošnjo za BPP v zvezi z vložitvijo ugovora zoper sklep Okrajnega sodišča v Trbovljah Dn 8000132140/2011 z dne 14. 11. 2011( ki ga je tožnik po odvetniku A.A. vložil 16. 11. 2011), po mnenju tožene stranke tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh. Navaja razloge, ki jih je navedel tožnikov pooblaščenec, med drugim tudi okoliščino, da se pri izdaji sklepa ni upoštevalo, da je vknjižena prepoved odtujitve. Navedeno po mnenju tožene stranke ni ovira za dovolitev vknjižbe lastninske pravice za novega lastnika na podlagi pravnomočne sodbe (3. točka drugega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Sklicuje se na prvi in drugi odstavek 47. člena ZZK-1 ter ugotavlja, da nobena od tam navedenih okoliščin v konkretnem primeru ni podana ter dodaja, da je sodba, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, pravnomočna.

4. Tožena stranka med drugim še navaja, da bi tudi v primeru, če bi tožniku dodelila BPP, tožnik oz. izvajalec BPP ne bi bil upravičen do nagrade. Sklicuje se na drugi odstavek 11. člena ZBPP, po katerem dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za BPP še niso bila opravljena.

5. Tožnik v tožbi izpodbija odločitev, ker dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno, odločitev pa je materialno pravno napačna. Ne strinja se s stališčem tožene stranke, saj bodo stroški v zvezi s predmetnimi postopki, za katere tožnik prosi BPP, še nastajali. Tožnik je bil zaradi rokov preko svojega pooblaščenca prisiljen zavarovati svoje pravice še pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP in je bila BPP, za katero je prosil, nujna.- Nesporno je, da tožnik izpolnjuje tudi pogoj šibkega, ekonomskega in socialnega stanja po 13. členu ZBPP. Toženi stranki očita, da ni pravilno navedla dejstev in dokazov, ki bi utemeljeno kazali, da ni izpolnjen vsebinski objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, ki ga ni mogoče utemeljiti zgolj z ugotovitvijo, da zadeva nima izgledov za uspeh, ker tako izhaja iz sodne prakse. Ni mogoče slediti tolmačenju, da je za odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje irelevantna okoliščina, da tožnik ni bil obveščen kako ravnati in kakšne so posledice zamude, saj gre za prava neuko stranko. Res je imel pooblaščenca, kar ne pomeni, da ga je poučil kakšne posledice nastanejo, ker je bil predlog za oprostitev sodnih taks vložen prepozno in taksa ni bila plačana. Zato tožnik ne more trpeti škodljivih posledic. Tudi obrazložitev, da je podlaga vpisu v zemljiško knjigo pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 4. 4. 2011, P 335/2010, ne vzdrži, ker je tožnik vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, skupaj s pritožbo, in o predlogu in pritožbi zoper sodbo še ni odločeno. Zato je nujno, da se vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo ne dovoli, kljub pravnomočni sodni odločbi. Odločitev se ne more preizkusiti v delu, ko tožena stranka navaja, da glede na pridobljene podatke tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh. Obe zadevi sta za tožnika življenjskega pomena. Tožnik je kmet in za njegov ekonomski in socialni položaj, kot tudi njegove družine, je bistvenega pomena, da kmetija ostane cela. Toženi stranki očita, da se ni ukvarjala z razjasnjevanjem relevantnih okoliščin. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi, zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. V odgovoru na tožbo tožena stranka poudarja, da je odločitev sprejela na podlagi navedb v prošnji, vpogleda v spis Okrožnega sodišča v Novem mestu P 335/2010, vpogleda v spis Dn 8000132140/2011 ter spisa Bpp192/2009 in Bpp 208/2011. Vztraja pri svojih navedbah. Glede na ugotovitve je evidentno, da tožeča stranka tudi za nadaljnji postopek nima verjetnih izgledov za uspeh. Ni bil razlog za zavrnitev dejstvo, da sta bila predlog kot ugovor vložena pred dnevom vložitve prošnje za BPP. Tožena stranka je presojala obstoj pogojev po 24. členu ZBPP v zvezi z omenjenimi pravnimi sredstvi. Navedla je razloge za svojo odločitev, pri čemer je upoštevala ZPP, teorijo in sodno prakso. Sklicuje se na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1774/2010 in sklepe, ki jih navaja, med njimi izpostavlja sklep Vrhovnega sodišča RS Ips 495/99, sklep VSL III Cp 1963/2000 in okoliščino, da le nezakrivljeno ravnanje lahko pomeni utemeljen razlog za vrnitev pravde v prejšnje stanje. Navaja komentar ZPP. V konkretnem primeru ni relevantno ali tožnik izpolnjuje finančni pogoj, saj je tožena stranka v izpodbijani odločbi presojala izpolnjevanje vsebinskega pogoja. Ker je ugotovila, da ta ni izpolnjen, je zavrnila prošnjo za BPP že iz tega razloga, saj gre za kumulativno izpolnjevanje pogojev. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, glede tožbenih navedb pa sodišče še dodaja:

9. 24. člen ZBPP jasno določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegove družine življenjskega pomena. Gre za izpolnjevanje objektivnega in subjektivnega pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno. V obravnavani zadevi je tožena stranka presojala objektivni pogoj za dodelitev BPP oz. vprašanje ali zadeva ni očitno nerazumna oz. ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh po definiciji iz 3. odstavka 24. člena ZBPP. Pri tem je upoštevala okoliščine konkretnega primera v povezavi z navedeno določbo, ki se nanašajo na začetek postopka kot tudi udeleževanja postopka ter vlaganja pravnih sredstev v postopku. Nima prav tožnik ko meni, da odločitev sloni na prvem odstavku 11. člena ZBPP, saj se navedena določba nanaša na dovoljeni obseg BPP, kar je tožena stranka tudi pojasnila in na samo odločitev o upravičenosti do BPP ne vpliva, glede na to, da se BPP lahko zaprosi v katerikoli fazi postopka.

10. Nima prav tožnik, ko meni, da tožena stranka ni pravilno uporabila določbo 24. člena ZBPP in sodno prakso, ki se nanaša na vprašanja v zvezi z predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka je natančno in obširno pojasnila kakšna je ustaljena sodna praksa v tovrstnih zadevah, upoštevajoč razloge, ki jih je tožnik navedel v vlogi glede predloga za postavitev v prejšnje stanje. Res je šele v odgovoru na tožbo navedla tudi konkretno sodno prakso, kar pa po mnenju sodišča ne pomeni nepravilne uporabe 24. člena ZBPP, saj so razlogi v obrazložitvi glede tega vprašanja pravilno pojasnjeni in se z njimi strinja tudi sodišče. Pri tem tožena stranka tudi ni prekoračila pooblastila iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Sodišče se z razlogi tožene stranke, da tožnik z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje in s tem posledično s pritožbo, ne more uspeti, strinja.

11. Tožena stranka na podlagi v 3. odstavka 24. člena ZBPP preizkušala verjetne izglede za uspeh. oz. da ni zadeva očitno nerazumna. Navedena določba nalaga toženi stranki presojo zadeve tudi z vidika izida v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Tožena stranka je natančno pojasnila, zakaj z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje in s tem povezano pritožbo tožnik ne more uspeti. Tudi po mnenju sodišča je le nezakrivljeno ravnanje utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje in glede na očitek malomarnosti tožnikovega odvetnika pri obveščanju in postopanju s pritožbo, katerega pravdna dejanja pa imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama, ne gre za opravičljivo zamudo, zato je tudi po mnenju sodišča pravilna ocena Organa za BPP, da gre glede prošnje za dodelitev BPP za očitno nerazumno zadevo.

12. Sodišče se strinja tudi z oceno tožene stranke glede ugovora zoper sklep o vpisu tretje osebe kot lastnika. Tudi po mnenju sodišča je zahteva tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, saj gre za vpis na podlagi pravnomočne sodbe. Tožena stranka je pojasnila tudi vprašanje glede vknjižene prepovedi odtujitve, na kar se je tožnik skliceval, ki ni ovira za nadaljnje vpise, ker ne gre za situacijo po drugem odstavku 47. člena ZZK-1, s čimer se strinja tudi sodišče. Tudi v tem delu je po mnenju sodišča tožena stranka pravilno uporabila pooblastilo iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP in pojasnila razloge, zakaj glede na upoštevanje okoliščin konkretnega primera, ocenjuje, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh z vložitvijo zaprošenega pravnega sredstva.

13. Navedba tožnika, da gre v obravnavanem primeru za nujno BPP (36. člen ZBPP), je protispisna. V obravnavanem primeru tudi ni relevantna okoliščina pogoj šibkega, ekonomskega in socialnega stanja tožnika, saj tožena stranka glede na neizpolnjevanje vsebinskega pogoja, tega pogoja niti ni bila dolžna preizkušati, saj morata biti za odobritev BPP kumulativno izpolnjena oba pogoja, tako subjektivni kot objektivni pogoj. Okoliščine v zvezi s konkretnim primerom je tožena stranka natančno pojasnila in se tudi pravilno opredelila do njih, zato sodišče očitek, da tožena stranka zadeve ni obravnavala na podlagi konkretnih okoliščin in da se odločbe ne da preizkusiti, zavrača. 14. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno.

15. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 16. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.