Jedro

Zaradi presumpcije umika pritožbe kakšna od ustavno ter konvencijsko zajamčenih pravic pritožnika ni bila kršena. Ob potrebni skrbnosti prvega toženca, kateremu je bil po nastanku taksne obveznosti za vloženo pritožbo vročen plačilni nalog z vsemi potrebnimi pouki in opozorili, namreč do umika pritožbe ne bi prišlo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se pritožba prve tožene stranke (v nadaljevanju prvi toženec) z dne 14. 1. 2021 zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju P 110/220 z dne 28. 12. 2020 šteje za umaknjeno.

2. V pravočasni pritožbi zoper sklep prvi toženec uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pojasnjuje, da sta prvi in drugi toženec zoper sklep, izdan v zvezi z ugovorom tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi, vložila pritožbi in da je sodišče prve stopnje obema poslalo identična plačilna naloga za plačilo sodne takse. Oba toženca sta bila zato upravičeno prepričana, da je potrebno v zvezi z vloženima pritožbama plačati zgolj eno sodno takso. Sodišče ju ni opozorilo, da mora v zvezi s pritožbama vsaka izmed strank plačati takso oziroma da mora biti ista taksa plačana dvakrat. Prvi toženec je po seznanitvi s svojo praktično neznatno napako odmerjeno sodno takso poravnal. Zato so izpolnjene vse procesne predpostavke za meritorno obravnavo pritožbe. Z izpodbijano odločitvijo je bila kršena ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, katera je izraz poštenega postopka iz 6. in 13. člena EKČP ter 8. člena Splošne deklaracije človekovih pravic ter je tudi del načela pravne države iz 2. člena Ustave. Namen ustave ni, da bi človekove pravice priznala zgolj formalno in teoretično, pač pa je vsebina ustavne zahteve, da mora biti zagotovljena možnost učinkovitega in dejanskega izvrševanja človekovih pravic. Posameznik ima torej pravico do meritorne odločitve, pri čemer mora biti ta odločitev sprejeta v ustavno skladnem postopku. Niti zakonodajalec, niti sodišče ne smeta določiti pretežkih formalnih ovir, ki onemogočajo meritoren preizkus pravnega sredstva. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Drugi toženec v odgovoru na pritožbo soglaša s pritožbenimi navedbami ter predlaga, da se pritožbi prvega toženca ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev ter priglaša pritožbene stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Prvi toženec ni plačal sodne takse v roku, danem v plačilnem nalogu, v katerem je bil tudi opozorjen na posledice neplačane takse. Tudi predloga za taksno oprostitev ni vložil. Zato je prvo sodišče postopalo pravilno, ko je na podlagi tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) štelo njegovo pritožbo za umaknjeno.

7. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da kakšna od ustavno ter konvencijsko zajamčenih pravic pritožnika zaradi izpodbijane odločitve ni bila kršena. Do presumpcije umika pritožbe namreč ob potrebni skrbnosti prvega toženca, kateremu je bil po nastanku taksne obveznosti za vloženo pritožbo vročen plačilni nalog z vsemi potrebnimi pouki in opozorili (drugi odstavek 105.a člena ZPP), ne bi prišlo.

8. Ker tako niso podani razlogi, s katerimi se sklep izpodbija, pa tudi ne kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob preizkušanju sklepa paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člen ZPP).

9. O stroških tega pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (prvi odstavek 165. člena in šesti odstavek 163. člena ZPP).