Jedro

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se brezplačna pravna pomoč dodeli na način in pod pogoji, ki jih določajo 11. do 24. člen ZBPP. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora po teh določbah za dodelitev te pomoči kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh kriterijev, in sicer izpolnjevanje finančno materialnega oziroma subjektivnega kriterija, in izpolnjevanje vsebinskega oziroma objektivnega kriterija. Če enega od teh dveh kriterijev ne izpolnjuje, ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je v obravnavanem primeru odločila, da tožnik ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči in zato izpolnjevanja objektivnega kriterija utemeljeno ni presojala.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri toženi stranki po pooblaščenem odvetniku vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem 1. in 2. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 75914/2023 zaradi kaznivega dejanja po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (KZ-1). Kot izvajalca brezplačne pravne pomoči je predlagal odvetnika A. A. V prošnji (obrazcu) je navedel, da nima dohodkov in da tudi nima premoženja.

2. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo z odločbo Bpp 1111/2023 z dne 3. 1. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zavrnila. V obrazložitvi navaja, da je pri odločanju vpogledala v Centralni register prebivalstva Republike Slovenije (CRP) in kazenski vpisnik. Pojasnjuje, da se brezplačna pravna pomoč dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, določenimi v 11. do 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V nadaljevanju citira določbo 11. člena ZBPP, po kateri se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavlja materialni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji. Pojasnjuje, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, pri čemer se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Po določbi 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) znaša tak dohodek 465,34 EUR, torej njegov dvakratnik 930,68 EUR. Kot premoženje, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se upošteva premoženje, ki po določbi 27. člena ZSVarPre dosega ali presega višino 22.336,32 EUR in osebni avtomobili ali enosledna vozila, ki presegajo vrednost 13.029,52 EUR. Tožena stranka v nadaljevanju navaja, kaj se v skladu s prvim odstavkom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) šteje kot premoženje prosilca ter pojasnjuje, da se podatki o tem pridobijo iz javnih zbirk podatkov in dokazil, ki jih predloži prosilec za brezplačno pravno pomoč ter pojasnjuje, na kakšen način se ugotavlja vrednost tega premoženja.

3. Tožena stranka navaja, da iz spisovnih podatkov, in sicer zapisnika o zaslišanju tožnika, ki je bil dne 13. 10. 2023 kot osumljenec zaslišan v zadevi I Kpd 75914/2023 Okrožnega sodišča v Kopru, izhaja, da je državljan Palestine in Nemčije, kjer prebiva ter da je lastnik premoženja večje vrednosti, saj je lastnik gospodarske družbe - gradbenega podjetja B. s sedežem v Darmstadtu, ... Po tožnikovih navedbah podjetje posluje pozitivno. Tožnik je zaposlen pri tem podjetju. Je lastnik vile v izmeri 244 m2 in lastnik osebnega vozila Suzuki 2022. Ker je ob zaslišanju povedal, da je razvezan ter da je oče enega polnoletnega in preskrbljenega otroka, ga je sodišče štelo za samsko osebo.

4. Tožena stranka je tožnika s pozivom k dopolnitvi z dne 4. 12. 2023 seznanila z opisanimi ugotovitvami ter ga pozvala, naj predloži dokazila o svojem premoženjskem stanju v Nemčiji, in sicer dokazila o prejemkih in dohodkih za zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, to je od 1. 8. do 30. 11. 2023, nadalje izpisek iz bančnih transakcijskih računov, plačilne liste, potrdilo pristojnega organa v Nemčiji o lastništvu nepremičnin, vključno z vrednostjo nepremičnine in lastniškim deležem, oziroma potrdilo, da ni lastnik nepremičnin, potrdilo o lastništvu motornih vozil, potrdilo o lastništvu podjetja oziroma poslovnih deležev v gospodarski družbi z navedbo tržne vrednosti takega deleža, izjavo o dohodkih iz udeležbe pri dobičku gospodarske družbe ter glede dohodkov, ki jih prejema kot poslovodna oseba in nadalje še potrdilo o morebitnem lastništvu vrednostnih papirjev v Nemčiji. Ker je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajal, da je brez dohodkov in premoženja, je tožena stranka zahtevala, da predloži o tem ustrezno potrdilo pristojnih organov v Nemčiji, sicer bo v nasprotnem upoštevala podatke o premoženju, ki so v spisu.

5. Tožnik se je na poziv tožene stranke odzval z vlogama z dne 7. in 8. 12. 2023 in prosil za podaljšanje roka za dopolnitev prošnje, čemur je tožena stranka tudi ugodila. Tožnik je na poziv tožene stranke po svojem pooblaščencu odgovoril dne 27. 12. 2023, odgovoru pa priložil dve lastnoročno podpisani izjavi. V izjavah je navedel, da je brez zaposlitve, da ni lastnik podjetja niti v Nemčiji niti ne drugje, prav tako pa da tudi nima premoženja. Po njegovih navedbah je v fazi preiskave prišlo do napake pri prevajanju njegovih osebnih podatkov. Drugih dokazil, ki jih je v pozivu zahtevala tožena stranka, tožnik ni predložil. 6. Tožena stranka se sklicuje na določbo 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki ga je skladno z določbami ZBPP upoštevala pri presoji tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pojasnjuje, da se je pri odločanju o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči oprla na razpoložljive podatke, in sicer na izjavo tožnika, ki jo je 13. 10. 2023 podal v kazensko preiskovalnem postopku v zadevi I Kpd 75914/2023. Glede na njegovo takratno izjavo, da je lastnik podjetja, vile in osebnega avtomobila, tožena stranka sklepa, da to premoženje presega višino 22.336,32 EUR. Tožnik namreč drugačnega zatrjevanja v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izkazal, prav tako tudi ne, da naj bi v kazensko preiskovalnem postopku prišlo do napake pri prevajanju njegovih osebnih podatkov. Tožena stranka je zato zaključila, da ima tožnik premoženje, kot ga je navedel v svoji izjavi z dne 13. 11. 2023, s tem pa ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter je njegovo prošnjo zavrnila.

7. Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter njegovi prošnji v celoti ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, tožena stranka pa naj mu povrne stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Predlaga tudi, naj ga sodišče oprosti plačila sodnih taks v tem postopku.

8. Tožnik navaja, da je prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložil lastnoročno podpisani izjavi, da ni lastnik premoženja v Nemčiji. Do napačnega zapisa v kazensko preiskovalnem postopku je prišlo zato, ker je tolmač iz nemškega jezika nepravilno tolmačil njegove izjave. Tožnikov materni jezik je sicer arabščina in ne nemščina, zato se s tolmačem nista razumela. Boleha za psihičnimi težavami in ima občasne blodnjave. Ker je zaprt v ZPKZ Koper, sam iz Nemčije ne more pridobiti zahtevanih podatkov, niti tam nima sorodnikov, ki bi mu to urejali. Tožena stranka tožniku zahteve za predložitev podatkov tudi ni poslala v arabskem ali nemškem jeziku in zato njene zahteve ni mogel razumeti.

9. Tožnik je v kazenskem postopku brez odvetnika, četudi je temeljna pravica obtoženca, da si svobodno izbere zagovornika, za katerega misli, da ga bo zastopal kvalitetno in ki verjame v njegovo nedolžnost. Tožnik ima zato pravico, da je za zagovornika predlagal odvetnika A. A., obramba z odvetnikom pa je v kazenskem postopku, ki se vodi zoper njega, obvezna. Pravice do brezplačne pravne pomoči ni mogel izgubiti, saj tega zakon ne določa, kršena pa mu je bila tudi pravica do sodnega varstva, ki jo zagotavlja 2., 13. in 21. člen Ustave, prav tako pa sta bila kršena 5. in 6. člen EKČP. 10. Tožnik v nadaljevanju predstavlja materialni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki ga določa ZBPP in navaja, da bo moral, če mu brezplačna pravna pomoč ne bo odobrena, odvetniške stroške poravnati sam, kar bo še poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje. Tožena stranka ga je diskriminirala v primerjavi z drugimi upravičenci do brezplačne pravne pomoči, ki jim je bila taka pomoč odobrena. S tem mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena v povezavi s 1. členom ZBPP. Nihče v postopku ne sme biti diskriminiran zaradi svojih osebnih okoliščin, tudi ne zaradi stanu, ki mu pripada. Poudarja, da izpolnjuje vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožena stranka pa je njegovo prošnjo zavrnila, ne da bi pojasnila razloge za svojo odločitev.

11. Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo po vsebini ni odgovorila.

12. Sodišče je v zadevi za 28. 2. 2024 razpisalo narok za glavno obravnavo. Tožena stranka je po prejemu vabila na podlagi poziva sodišča odgovorila, da se strinja, da sodišče odloči na podlagi listin in da predlaga, da se glavna obravnava ne opravi. Tožnik na enak poziv sodišča ni odgovoril, vendar pa se kljub temu naroka za glavno obravnavo ni udeležil in svojega izostanka ni opravičil. Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sprejelo sklep, da se glavna obravnava ne opravi ter odločitev v zadevi sprejelo na podlagi listin upravnega spisa, ne da bi izvajalo dokaze, ki jih je v tožbi predlagal tožnik. Tožnikova neupravičena odsotnost namreč po presoji sodišča kaže na pomanjkanje njegovega pravnega interesa za polno izrabo procesnih pravic in s tem za vplivanje na uspeh z materialnopravnim zahtevkom.

K točki I izreka:

13. Tožba ni utemeljena.

14. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe opisala potek postopka in pojasnila vse razloge za svojo odločitev, zato sodišče zavrača očitek tožnika, da naj bi bila obrazložitev odločitve nepopolna, torej zavrača očitek o bistveni kršitvi pravil postopka v tem smislu. Prav tako sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev oprla na relevantne materialne predpise, vse to pa ustrezno utemeljila in zato zavrača tudi tožnikov očitek o zmotni uporabi materialnega prava in o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi tožbenimi navedbami pa še dodaja:

15. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožnik pri toženi stranki zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem 1. in 2. stopnje v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Kopru I K 75914/2023. V vlogi je navedel, da je brez dohodkov in brez premoženja, prav tako je navedel, da nima družinskih članov.

16. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se brezplačna pravna pomoč dodeli na način in pod pogoji, ki jih določajo 11. do 24. člen ZBPP. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora po teh določbah za dodelitev te pomoči kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh kriterijev, in sicer izpolnjevanje finančno materialnega oziroma subjektivnega kriterija, in izpolnjevanje vsebinskega oziroma objektivnega kriterija. Če enega od teh dveh kriterijev ne izpolnjuje, ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je v obravnavanem primeru odločila, da tožnik ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči in zato izpolnjevanja objektivnega kriterija utemeljeno ni presojala.

17. V izpodbijani odločbi je pojasnjeno, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegove družine ter da je do brezplačne pravne pomoči upravičen tisti prosilec, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine ne bi zmogel stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Tožena stranka je tudi pravilno utemeljila, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma njegove družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki ga določa ZSVarPre. Ta trenutno znaša 465,34 EUR in s tem njegov dvakratnik 930,68 EUR. Kot je pojasnila tožena stranka, se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca upošteva tudi premoženje, ki po ZSVarPre presega 22.336,32 EUR ter osebni avtomobili in enosledna vozila, katerih vrednost presega 13.029,52 EUR. Kot premoženje se šteje nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva na transakcijskih računih, ki niso dohodek (prihranki), hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika ter drugo premično premoženje. Podatki o premoženju prosilca se v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči pridobivajo iz javnih zbirk podatkov in dokazil, ki jih predloži prosilec. Vrednost osebnih in drugih vozil, plovil in vrednostnih papirjev se ugotavlja na način, ki ga predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, pri čemer se pri vrednostnih papirjih, ki ne kotirajo na organiziranem trgu, upošteva njihova knjigovodska vrednost (tretji in peti odstavek 17. člena ZUPJS).

18. Tožena stranka se je pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika oprla na njegovo izjavo, ki jo je podal na zaslišanju kot osumljenec v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Kopru I Kpd 75914/2023 z dne 13. 10. 2023. V tej izjavi je tožnik glede svojega premoženjskega stanja navajal povsem drugačne podatke, kot jih je navedel v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz njegovih navedb v kazenski zadevi tako izhaja, da je njegovo bivališče v Nemčiji, da je lastnik gospodarske družbe - gradbenega podjetja B. s sedežem v Darmstadtu, da je v tem podjetju zaposlen, da je lastnik vile v izmeri 244 m2 in da je lastnik osebnega vozila Suzuki 2022. Ker je tožnik povedal, da je razvezan in da je oče enega že preskrbljenega otroka, je tožena stranka tožnika štela za samsko osebo. Glede na to, da je tožnik v kazenskem postopku zatrjeval, da ima premoženje v Nemčiji, ga je tožena stranka s pozivom z dne 4. 12. 2023 pozvala, naj o tem predloži ustrezna dokazila, oziroma naj, glede na to, da je v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči (za razliko od izjave v kazenskem postopku) zatrjeval, da nima premoženja in da nima dohodkov, predloži ustrezna dokazila, ki jih je posebej specificirala za vsako vrsto premoženja. Opozorila ga je, da bo, če tega ne bo storil, svojo odločitev oprla na podatke, ki so razpoložljivi in izhajajo iz kazenskega spisa, prav tako pa mu je dala možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev v zadevi. Tožnik se je po svojem pooblaščencu na ta poziv tožene stranke odzval 7. in 8. 12. 2023 ter zaprosil za podaljšanje roka za predložitev ustreznih dokazil, čemur je tožena stranka ugodila in rok za dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožniku podaljšala na 30 dni. Tožnik je nato na poziv odgovoril 27. 12. 2023. Navedel je, da je brez zaposlitve, da ni lastnik nobenega podjetja ter da tudi nima nobenega premoženja. Zatrjeval je, da naj bi v fazi kazenske preiskave prišlo do napake pri prevajanju določenih podatkov, ki jih je navedel, vlogi pa priložil še lastnoročno podpisani izjavi, da ni zaposlen, da ni lastnik firme in da nima nobenega premoženja, dodal pa še, da ima zdravstvene težave. Dokazil, ki jih je od njega zahtevala tožena stranka, tožnik ni predložil, ne da bi pojasnil, zakaj tega ni storil. Tožena stranka se je zato pri odločanju o tem, ali tožnik izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, oprla na njegovo izjavo o premoženju, kot jo je podal v kazenskem postopku, v izpodbijani odločbi pa še pojasnila, kako je izračunala njegovo vrednost, ki presega višino zneska 22.362,32 EUR. Glede na ugotovljeno vrednost premoženja je tožena stranka utemeljeno zaključila, da tožnik glede na vrednost premoženja, ki ga ima, ne izpolnjuje materialnega položaja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in je njegovo prošnjo za dodelitev te pomoči zavrnila.

19. Tožnik je v tožbi vztrajal pri svojih navedbah iz vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči, torej, da nima nobenega premoženja ali dohodkov ter da nima družinskih članov, zaradi česar o tem tudi ni uspel pridobiti dokazil iz Nemčije. Zatrjeval je tudi, da boleha zaradi psihičnih težav in da je občasno blodnjav, kot tudi, da je tolmač na naroku, kjer je bil zaslišan kot osumljenec v kazenski zadevi, napačno prevajal njegove izjave iz nemškega jezika, pa tudi sicer je njegov jezik arabščina. Sodišču je predlagal, naj ga zasliši ter pridobi podatke o tem, ali ima že odobreno kakšno brezplačno pravno pomoč.

20. Sodišče je z namenom, da bi se opredelilo do dokazov, ki jih je predlagal tožnik, razpisalo glavno obravnavo, ki pa se je niti tožnik niti njegov pooblaščenec nista udeležila niti izostanka nista opravičila. Ker se glavne obravnave ni udeležila niti toženka (ki je sicer po pozivu sodišča predlagala, naj odloči brez izvedbe glavne obravnave na podlagi listinskih dokazov v upravnem spisu), sodišče glavne obravnave ni izvedlo in tudi ni izvedlo dokazov, ki jih je v tožbi predlagal tožnik. Po presoji sodišča je tožnik s tem, ko se glavne obravnave ni udeležil, pokazal na pomanjkanje pravnega interesa za polno izrabo procesnih pravic, s čimer bi lahko vplival na odločitev glede svojega materialnopravnega zahtevka. Sodišče se je zato oprlo na dokaze, ki jih je kot podlago za svojo odločitev upoštevala tožena stranka in se njenim zaključkom, da bi se izognilo ponavljanju, pridružuje. Tožnik svoje trditve, da je v kazensko preiskovalnem postopku navajal napačne podatke, ni z ničemer izkazal, četudi ga je tožena stranka poučila, kakšna dokazila naj predloži in mu tudi podaljšala rok za njihovo predložitev. Res je, da je tožnik v priporu v ZPKZ Koper, vendar pa je vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil po svojem pooblaščencu, temu pa je bil tudi vročen poziv tožene stranke o tem, kakšna dokazila naj tožnik predloži v podkrepitev svojih trditev o premoženjskem stanju, kar pomeni, da tožnikova nastanitev v priporu ne bi smela biti ovira za pridobitev ustreznih dokazil. Tožnik tudi za svojo trditev, da naj bi imel psihične težave in da naj bi bil blodnjav, ni predložil nobenega dokazila, niti tega v tožbi ni natančneje pojasnil in zato sodišče ni moglo slediti v tožbi smiselno nakazani možnosti, da naj bi tožnikova bolezen vplivala na njegove navedbe glede premoženja v kazensko preiskovalnem postopku. Tožnik tudi ni preložil nobenega dokaza o tem, da naj bi pri prevajanju njegovih izjav iz nemškega v slovenski jezik in obratno prišlo do napak in da naj mu ne bi bil zagotovljen prevod v arabski jezik, ki je njegov materni jezik. Iz zapisnika o zaslišanju tožnika kot osumljenca v zadevi I Kpd 75914/2023 z dne 13. 10. 2023 izhaja, da je tožnik povedal, da govori nemško, angleško in arabsko in da že 53 let živi v Nemčiji. Nikjer v zapisniku ni navedeno, da bi tožnik med zaslišanjem kadarkoli izjavil, da tolmača ne razume (zapisnik mu je tolmač sproti prevajal, tožnik pa je svoj zagovor ob tem dopolnjeval). V zagovoru je, med drugim povedal, da je šel na Hrvaško in v Slovenijo z namenom, da kupi material za svoje podjetje, da so mu bili v postopku zaseženi računi, ki jih bo potreboval zaradi računovodstva svojega podjetja in da je vozil vozilo, ki je namenjeno izvajanju njegove gradbene dejavnosti. Tožnik torej tega, da je lastnik podjetja, ni navedel le v izjavi glede svojih osebnih podatkov, pač pa je še nekajkrat ponovil v zagovoru v podkrepitev navedb, da ni storil kaznivega dejanja, katerega je osumljen. Na zapisnik je podal tudi svoje dokazne predloge, in sicer naj se v kazenskem postopku zaslišijo policisti, ki so z njim vodili postopek ter tolmačko, ki bo potrdila, da je že policistom pojasnil, da ljudi, ki jih je prevažal v vozilu, ne pozna, da jih je videl prvič in da od njih ni vzel niti centa. Po tem, ko mu je bil odrejen pripor, je bil seznanjen s svojimi pravicami ter je izjavil, da vsebino odločitve in pravnega pouka razume. Vse to po presoji sodišča kaže, da je tožnik ob sodelovanju tolmača postopku sledil, ga razumel in bil v svojem zagovoru tudi aktiven. Niti takrat niti kasneje pa ni izjavil, da tolmača ne bi razumel ali da bi ta napačno prevajal njegove izjave. To, da je prišlo pri prevajanju do napak, je tožnik prvič navedel šele v predmetni tožbi, ne da bi to svojo trditev s čimerkoli izkazal (tudi ni izkazal, da bi zatrjevane napake pri prevodu uveljavljal pred sodiščem v kazenskem postopku) in zato sodišče njegovim tožbenim navedbam ne sledi.

21. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je tožena stranka svojo odločitev utemeljeno oprla na podatke o tožnikovem premoženju, kot ga je navedel v kazensko preiskovalnem postopku, v obrazložitvi pa argumentirala, na kakšen način je izračunala vrednost tega premoženja, oziroma kako je prišla do zaključka, da vrednost tega premoženja presega mejo tiste vrednosti premoženja, do katere je prosilec upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik, razen da pavšalno zatrjuje, da te navedbe niso točne, saj da nima nobenega premoženja in dohodkov, ni predložil nobenega dokaza, ki bi to potrjeval oziroma bi dokazoval drugače, kot je o premoženju sam izpovedal v kazensko preiskovalnem postopku. Sodišče zato zaključuje, da je odločitev tožene stranke pravilna in utemeljena na zakonu ter je tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

K točki II izreka:

22. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

23. Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, saj se v postopkih odločanja o dodelitvah brezplačne pravne pomoči po določbi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.