Jedro

Način vodenja postopka in sprejete procesne odločitve same po sebi ne predstavljajo razlogov za sklepanje o pristranskosti. Pritožnik izraža le nestrinjanje z načinom vodenja postopka, kar pa ne more biti podlaga za dvom v sodnikovo nepristranskost. Takšno nestrinjanje lahko predstavlja razlog za ustrezna procesna sredstva, ne more pa utemeljjevati obstoja okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sojenja. Za odpravo napak v postopku sojenja so predvidena pravna sredstva in ne institut izločitve.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep z dne 19. 5. 2025.

II.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep:

1.S sklepom z dne 19. 5. 2025 je predsednica sodišča prve stopnje zavrnila zahtevo za izločitev okrožnega sodnika A. A.

2.Zoper sklep je pritožbo vložil pritožnik. Navaja, da sodnik ni bil pristojen izdati sodbe, s katero je zaključil postopek na prvi stopnji, saj dokument o izločitvi sodnika ni bil izvršen. Sklicuje se na 74. in 320. člen ZPP. Sklep, s katerim je bilo odločeno o izločitvi sodnika, ni mogel izpodbijati s pritožbo zoper sodbo, ker mu ni bil vročen.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. V postopku ni prišlo do kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti niti niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi.

5.Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP je o zahtevi za izločitev sodnika z dne 20. 1. 2025 odločila predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Sklep z dne 19. 5. 2025, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnika, je bil vložen v tožnikov hišni predalčnik dne 5. 1. 2026, tj. po tem, ko je tožnik že vložil pritožbo zoper odločitev o glavni stvari. Naknadno je tožnik na sodišče vložil vlogo, ki jo je pritožbeno sodišče, glede na vsebino, štelo za pritožbo zoper sklep o izločitvi sodnika.

6.Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo in z razlogi, s katerimi je predlog za izločitev zavrnjen kot neutemeljen. Zahteva za izločitev ne vsebuje okoliščin, ki bi lahko vzbudile dvom o sodnikovi nepristranskosti. Način vodenja postopka in sprejete procesne odločitve same po sebi ne predstavljajo razlogov za sklepanje o pristranskosti. Pritožnik izraža le nestrinjanje z načinom vodenja postopka, kar pa ne more biti podlaga za dvom v sodnikovo nepristranskost. Takšno nestrinjanje lahko predstavlja razlog za ustrezna procesna sredstva, ne more pa utemeljevati obstoja okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sojenja. Za odpravo napak v postopku sojenja so predvidena pravna sredstva in ne institut izločitve.

7.Nenazadnje pritožnik v pritožbi argumentirano niti ne izpodbija razlogov predsednice sodišča prve stopnje, s katerimi je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnika. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na postopek v zvezi z izdajo sodbe (IV Ps 1135/2024 z dne 13. 10. 2025), pa za presojo izpodbijanega sklepa niso relevantne.

8.Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep predsednice sodišča prve stopnje.

O pritožbi zoper sodbo:

9.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženke št. ... z dne 20. 10. 2022 in na izdajo upravne odločbe o neprekinjenem tožnikovem vpisu v evidenci brezposelnih oseb od 28. 8. 2015 dalje.

10.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodnik ni bil pristojen izdati sodbe, ki je predmet pritožbenega postopka, saj tožnik ni prejel odločitve predsednice sodišča prve stopnje o 20. 1. 2025 vloženi zahtevi za izločitev sodnika. Iz priloženih dokazov je razvidno, da je bil tožnik neprekinjeno vpisan v evidenco ZZRS od 28. 8. 2015. Z ZUTD je določeno, v katerem roku mora ZZRS na prvi stopnji izdati nov upravni akt. Sodišče ni dalo roka, v katerem mora upravni organ izpolniti odločitev sodišča. Tožnik ni bil seznanjen, da so ga ponovno vrnili v evidenco zavoda. Dne 20. 1. 2025 je vložil zahtevo za izločitev sodnika. Sodnik je dne 23. 5. 2025 izdal vabilo za narok razpisan za 7. 7. 2025 in nato dne 5. 6. 2025, po zaprosilu Državnega odvetništva, obvestilo o preklicu naroka. Sodnik je razpisal in preklical narok brez, da bi o njegovi nepristranskosti odločila predsednica sodišča prve stopnje. Tožnik je 1. 9. 2025 predlagal, da se narok razpisan za 8. 9. 2025 odloži zaradi zdravstvenih razlogov. Sodišče je narok preklicalo in razpisalo nov narok za 13. 10. 2025. Sodnik je kljub temu, da o njegovi izločitvi še ni bilo odločeno preklical in razpisal nov narok. Zaradi zdravstvenega stanja je nemogoče, da bi se tožnik udeležil tudi naroka dne 13. 10. 2025. V sodbi je navedeno, da je tožnik pred narokom za glavno obravnavo sodišče obvestil o svoji zadržanosti zaradi zdravstvenih razlogov, vendar sodišču ni predložil zdravniškega opravičila. Ravno tako je navedeno, da ga je sodišče s pozivom 3. 9. 2025 pozvalo na dostavo zdravniškega opravičila, saj opravičilo stranke za izostanek z naroka ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave. Sodišče je v kontradikciji samo s seboj, saj je izdalo obvestilo o preklicu naroka 8. 9. 2025 brez zdravniškega potrdila. Sodišče je 13. 10. 2025 vseeno opravilo glavno obravnavo in izdalo sodbo. Sodnik ni pristojen izdati te sodbe, saj ga omejuje 74. člen ZPP. Do dneva vložitve te pritožbe ni prejel odločitve predsednice sodišča o 20. 1. 2025 vloženi zahtevi za izločitev sodnika. Sodišče pravilno zaključi, da je bil predmet spora ali je bil tožnik na osnovi sodbe IV Ps 905/2018 z dne 13. 12. 2018 in sodbe Psp 112/2019 z dne 23. 5. 2019 vpisan v evidenco zavoda od 28. 8. 2015 in ali je bilo o tem potrebno izdati ugotovitveno odločbo. Sodišče v teh sodbah ni naložilo upravnem organu, da mora v roku 30 izdati nov upravni akt. Potrebno bi bilo izdati ugotovitveno odločbo, ker so mu pravice vzete z odločbo ministrstva z dne 12. 7. 2017, sodbo Psp 112/2019 z dne 23. 5.2019 in sodbo IV Ps 905/2018 z dne 13. 12. 2018. Skladno z določbo 84. člena ZUTD je bil organ prve stopnje dolžan izdati nov upravni akt v roku 30 dni, kar ni storil. Vse odločbe CSD B. so bile negativne iz razloga, ker so z vpogledom v uradno evidenco ugotovili, da ni vpisan v evidenco zavoda. Sodišče navede, da je toženka tožnika ponovno vpisala v evidenco, ne navede pa ključnega podatka, datuma, kdaj je to storila. Neprekinjen vpis od 28. 8. 2015 pomeni neprekinjeno vse obdobje.

11.Pritožba ni utemeljena.

12.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da v postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri in pravilno ugotovilo dejansko stanje, ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

13.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodnik sodišča prve stopnje, zaradi vloženega predloga za njegovo izločitve, ni bil pristojen preklicati in razpisati narokov. Tožnik izločitve ni predlagal iz izključitvenih razlogov po 1. do 5. točki 70. člena ZPP, temveč zaradi odklonitvenega razloga po 6. točki istega člena. V takšnem primeru sodnik lahko opravlja nadaljnja dejanja in mu z delom ni treba prenehati do odločitve o zahtevi, kar je izrecno določeno v prvem odstavku 74. člena ZPP. Izjema velja le v zvezi z izdajo odločbe, s katero se postopek pred sodiščem konča. Ker je bil sodnik s sklepom z dne 19. 5. 2025, s katerim je predsednica sodišča prve stopnje zavrnila zahtevo za izločitev sodnika, seznanjen dne 22. 5. 2025 (list. št. 300), je bil dne 13. 10. 2025 tudi pristojen izdati izpodbijano sodbo. S tem, ko je bil pritožnik o sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje predlog za izločitev sodnika zavrnilo, seznanjen po izdaji sodbe, niso bile kršene nobene določbe ZPP. Ker je pritožnik pritožbene razloge lahko uveljavljal po prejemu sklepa, s katerim je bilo odločeno o predlogu za izločitev sodnika, je varovana tudi njegova ustavna pravica do pritožbe (25. člen Ustave).

14.Tožnik na narok dne 13. 10. 2025 ni pristopil in tudi ni ravnal po določbi drugega odstavka 115. člena ZPP. Ta določa dolžnost stranke, ki ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, da predloži zdravniško opravičilo (izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo), da je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Navedbe o zadržanosti z naroka zaradi zdravstvenih razlogov brez predložitve zdravniškega opravičila, sodišče prve stopnje pravilno ni štelo kot upravičen izostanek iz naroka.

15.Predmet spora je presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe toženke z dne 20. 10. 2022, s katero je bila pritožba tožnika zavrnjena. Ta je bila izdana po vloženi pritožbi zaradi molka prvostopenjskega organa.1 Iz obrazložitve izpodbijane dokončne odločbe izhaja, da je organ prve stopnje z ponovnim vpisom v evidenco brezposelnih oseb izvršil sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani IV Ps 905/2018 z dne 13. 12. 2018, potrjeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 112/2019 z dne 23. 5. 2019.

16.Četrti odstavek 127. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) določa, da če oseba ne izpolnjuje pogojev za vpis v evidenco brezposelnih oseb, zavod izda odločbo o zavrnitvi vpisa. Odločbo o vpisu v evidenco brezposelnih oseb je torej treba izdati le v primeru zavrnitve vpisa. Toženka je izvršila sodbo IV Ps 905/2018 z dne 13. 12. 2018 v zvezi s sodbo Psp 112/2019 z dne 23. 5. 2019 in tožnika ponovno vpisala v evidenco brezposelnih oseb od 28. 8. 2015 dalje. Da to drži izhaja iz potrdila Zavoda RS za zaposlovanje z dne 17. 10. 2022 (priloga B1). Tožnik je bil že vpisan v evidenci brezposelnih oseb od zahtevanega dne in o vpisu tožnika ni bilo treba izdati nove odločbe. Naknadno, dne 24. 10. 2024, je bila sicer izdana odločba Zavoda RS za zaposlovanje, da tožnik izpolnjuje pogoje za ohranitev statusa brezposelne osebe in vodenje v evidenci brezposelnih oseb.2

17.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

-------------------------------

1Pritožbeno sodišče o zadevi odloča tretjič. S sklepom Psp 23/2024 je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, z navodilom, da se o zadevi meritorno odloči. Drugič, s sklepom Psp 130/2024, pa je razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, ker pred izdajo sodbe še ni bilo odločeno o predlogu za izločitev sodnika.

2Sodišče prve stopnje je s sodbo IV Ps 149/2023 zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo navedene prvostopenjske odločbe in dokončne odločbe toženke z dne 15. 12. 2022 ter na ugotovitev, da sta obe odločbi nični. Pritožbo tožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče zavrnilo (Psp 24/2024).