Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob ugotovljeni pogodbeni naravi lizinga izpodbijana plačila toženki niso vplivala na obseg premoženja stečajnega dolžnika (tožnice), saj je to premoženje v višini izpodbijanih plačil zgolj dobilo drugo obliko, in sicer namesto terjatve do asignata obliko lastninske pravice na predhodno (v obligacijskopravnem smislu) dobavljenih premičninah. Ker se z obojestransko izpolnitvijo zapre tako terjatev, kot obveznost, izpolnitev nima učinka na stečajno maso.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka sama krije pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se v razmerju med pravdnima strankama razveljavijo učinki pogodbe o asignaciji z dne 29.8.2012 in pogodbe o nakazilu z dne 14.11.2012, obe sklenjeni med tožečo stranko kot asignantom, toženo stranko kot asignatarjem in H d. o. o., kot asignatom (1. točka izreka), prav tako pa je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek, da se v razmerju med pravdnima strankama razveljavijo učinki plačil na podlagi teh dveh pogodb iz 1. točke izreka v skupnem znesku 12.000,00 EUR (2. točka izreka). Nadalje je zavrnilo tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna v stečajno maso tožeče stranke plačati 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.4.2014 do plačila (3. točka izreka).
2. Zoper izpodbijano sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da vsem njenim tožbenim zahtevkom ugodi, toženki pa naloži povrnitev vseh pravdnih in pritožbenih stroškov tožnice, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.
3. Pritožba je bila vročena toženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V predmetni zadevi tožnica uveljavlja zahtevek na izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, in sicer asignacije z dne 29.8.2012 (priloga A6) in pogodbe o nakazilu z dne 14.11.2012 (priloga A10) v skupnem znesku 12.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je presodilo, da v konkretnem primeru ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti, zato je tožbeni zahtevek že na tej podlagi zavrnilo in se do subjektivnega pogoja izpodbojnosti niti ni opredelilo.
6. Objektivni pogoj izpodbojnosti obstaja, če je bila posledica pravnega dejanja bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika (1. točka 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP). Dokazno breme glede objektivnega pogoja izpodbojnosti nosi stečajni dolžnik, ki se pri dokazovanju lahko opre na eno od izpodbojnih domnev o obstoju pogoja izpodbojnosti, določenih v 1. odstavku 272. člena ZFPPIPP.
7. Pravdni stranki sta imeli v konkretnem primeru sklenjenih osem pogodb o finančnem lizingu premičnin (priloge B2, B7, B9, B11, B13 in B15). Iz 9. oziroma 10. člena navedenih pogodb izhaja, da sta se pravdni stranki dogovorili, da lizingojemalec (tožnica) s plačilom zadnjega obroka lizinga (ob pogoju, da so poravnane vse njegove obveznosti po pogodbi) izkoristi opcijo odkupa predmeta lizinga in s takim plačilom prejme predmet lizinga v last. Lizingodajalec (toženka) bo lizingojemalcu (tožnici) po plačilu zadnjega obroka izdal listino, primerno za prenos lastninske pravice, lizingojemalec (tožnica) pa bo nosil vse stroške izdaje listine za prenos lastninske pravice (odvetniški in notarski stroški) ter vse morebitne davščine, ki jih je treba plačati ob prenosu lastninske pravice v skladu z veljavnimi predpisi. Kot izhaja iz pritožbenih navedb in po presoji pritožbenega sodišča, se sporne pogodbe po svoji pravni naravi še najbolj približajo prodaji na obroke s pridržkom lastninske pravice (tako tudi sodna praksa npr. VSK sklep Cp 51/2009 z dne 7.4.2009 in II Ips 280/2002 z dne 12.2.2004). Lastninska pravica na lizingojemalca tako preide šele s plačilom zadnjega obroka, torej v konkretnem primeru šele z izvedenimi asignacijami. Iz tega je mogoče zaključiti, da lizing pogodbe med pravdnima strankama pravzaprav predstavljajo dvostransko vzajemne pogodbe po 2. odstavku 24. člena ZFPPIPP. Pri dvostransko vzajemnih pogodbah pa se z njihovo obojestransko izpolnitvijo zapre tako terjatev kot obveznost, zato izpolnitev nima učinka na neto vrednost premoženja. Stečajni dolžnik (tožnica) bi sicer lahko izkazal, da pri vsakem od obeh obligacijskih razmerij ni šlo za vzajemne in enakovredne terjatve in obveznosti, vendar v obravnavani zadevi, kar se tiče razmerja med tožnico in družbo H., d. o. o., tožnica ni podala konkretnih navedb, kar se tiče razmerja med tožnico in toženko, pa tudi ni izkazala, da obveznosti med strankama niso bile enakovredne. Dejstva, da lizing obroki za osnovna sredstva ne ustrezajo povsem znesku najemnine (uporabnine), kot je sicer zaključilo sodišče prve stopnje, pač pa so nekoliko višji, upoštevajoč naravo lizing pogodbe kot inominatne pogodbe z elementi najemne in prodajne pogodbe, ni mogoče šteti kot neenakovrednosti med terjatvami pravdnih strank (tako VSK sodba Cpg 65/2013 z dne 23.5.2013, enako tudi VSK sodba Cpg 68/2013 z dne 23.5.2013).
8. Če upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, ne dokaže drugače, (med drugim) velja, da je pogoj iz 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP izpolnjen, če je bilo dejanje opravljeno zaradi izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika na podlagi dvostranske pogodbe ali drugega dvostranskega pravnega posla v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika (1. točka 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP). Upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, izpodbije domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP, če dokaže, da je stečajni dolžnik svojo izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika (2. odstavek 272. člena ZFPPIPP). Ob zgoraj ugotovljeni pogodbeni naravi lizinga izpodbijana plačila toženki niso vplivala na obseg premoženja stečajnega dolžnika (tožnice), saj je to premoženje v višini izpodbijanih plačil zgolj dobilo drugo obliko, in sicer namesto terjatve do asignata obliko lastninske pravice na predhodno (v obligacijskopravnem smislu) dobavljenih premičninah (tako VSL sodba I Cpg 865/2008 z dne 8.1.2009 in VSK sodba Cpg 68/2013 z dne 23.5.2013). Pogodba o lizingu je torej vzajemna, obveznosti pa so enakovredne in sočasne. Plačevanje posameznih obrokov lizinga ustreza uporabi premičnine, glede na pogodbena določila pa lizingodajalec premičnino izroči v last (in s tem izpolni svojo pogodbeno obveznost) šele s plačilom zadnjega obroka (v konkretnem primeru z asignacijo). Toženka torej svoje obveznosti ni opravila prva, saj jo je dokončno opravila šele s prenosom lastninske pravice (ob izvedeni asignaciji), sočasno s tožnico. S tem pa je uspela izkazati, da je bila izpolnitev obveznosti pravdnih strank sočasna, in izpodbiti domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
9. Pritožbene navedbe glede zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika se glede na navedeno izkažejo kot brezpredmetne, zato pritožbeno sodišče nanje ni odgovarjalo.
10. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala objektivnega elementa za izpodbijanje dejanj po 271. členu ZFPPIPP, je na podlagi povedanega pravilen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
11. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP in 1. odstavek 154. člena ZPP).