Jedro

Tožničina teza, da sodniški naziv predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani vzbuja dvom v to, da bo predsednik Višjega sodišča v Ljubljani zmožen nepristransko odločiti o rokovnem predlogu, je prima facie zgrešena. Zato gre za očitno neutemeljene okoliščine, ki ne vzbujajo tehtnega dvoma v objektivno nepristranskost sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnica je v pravdni zadevi III P 323/2015, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, dne 22. 3. 2017 vložila nadzorstveno pritožbo. Dne 6. 7. 2017 je vložila še rokovni predlog, v katerem je navedla, da predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Marjan Pogačnik, do tega dne še ni odločil o njeni nadzorstveni pritožbi. Hkrati je zaradi zagotovitve nepristranskega odločanja o rokovnem predlogu predlagala izločitev vseh sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani oziroma delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP).2 A. A. naj bi bil namreč po funkciji prav višji sodnik Višjega sodišča v Ljubljani. Tožnica meni, da o ravnanju lastnega sodnika Višje sodišče v Ljubljani ne more nepristransko odločati.

**Normativno izhodišče**

2. Za odločanje o rokovnem predlogu glede zadev, ki jih obravnava okrožno sodišče, je pristojen predsednik višjega sodišča, v katerega sodno območje spada to okrožno sodišče (prvi odstavek 9. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja,3 v nadaljevanju ZVPSBNO). Pri tem se glede določitve roka s strani sodišča ter sklepa in pritožbe zoper sklep smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, glede ostalih postopkovnih dejanj, zlasti glede predhodnega preizkusa rokovnega predloga, pa določbe zakona, ki ureja sodišča, o postopku opravljanja pristojnosti sodne uprave (12. člen ZVPSBNO). Ker je tako, je torej tudi v postopku odločanja o rokovnem predlogu mogoče podati predlog po 67. členu ZPP. Ta določa, da Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

**Pravna presoja konkretnega primera**

3. Tožničin predlog ni utemeljen. "Drugi tehtni razlogi", ki sicer lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, so po ustaljeni sodni praksi sicer res tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Vendar pa okoliščine, ki jih navaja tožnica, po presoji Vrhovnega sodišča niso takšne. Tožničina teza, da sodniški naziv predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani vzbuja dvom v to, da bo predsednik Višjega sodišča v Ljubljani zmožen nepristransko odločiti o rokovnem predlogu, je prima facie zgrešena. Zato gre za očitno neutemeljene okoliščine, ki ne vzbujajo tehtnega dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. 4. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo zavrnilo.

1 Uradni list RS št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami. 2 Zahtevo za "izločitev vseh sodnikov" je treba smiselno obravnavati kot predlog za delegacijo. Stranka namreč lahko zahteva le izločitev poimensko določenega sodnika, ne pa vseh (poimensko neopredeljenih) sodnikov oziroma sodišča kot takega. 3 Uradni list RS, št. 49/2006 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami.