Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Presoja tega, ali je toženec dal povod za tožbo, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Zgolj s sklicevanjem na stališče sklepa II Cp 2424/2009, da izostanek tožnikovega opomina tožencu pomeni, da toženec ni dal povoda za tožbo, še ne pomeni, da je bil tudi v obravnavanem primeru potreben opomin.
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka potrdi.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči strani povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 85,40 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.
1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani III. točki izreka sodbe na podlagi pripoznave odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka.
2. Toženec v pritožbi zoper odločitev o stroških postopka uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožniku naloži povrnitev toženčevih stroškov postopka, podrejeno pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Toženec je v izvršilnem postopku resda ugovarjala, da upnikov zahtevek neutemeljen, vendar pa ga tožnik pred vložitvijo tožbe ni pozval, naj uredi zemljiškoknjižno stanje glede nepremičnine. Glede na toženčevo velikost in dobiček je imel tožnik možnost, da bi predlagal izvršbo z drugim izvršilnim sredstvom. Stališče, zavzeto v sklepu VSL II Cp 2424/2009 z dne 9. 9. 2009, je drugačno.
3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Po 157. členu ZPP mora tožnik povrniti pravdne stroške, če je toženec pripoznal tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari, in če ni dal povoda za tožbo. Na podlagi ugotovitve, da je tožnik proti tožencu vložil prisilno izvršbo zaradi neplačila terjatve, izpodbijani sklep zavzema stališče, da je toženec dal povod za izvršbo, in ker izvršba brez te tožbe ne bi bila uspešna, posledično tudi za tožbo v tem postopku.
6. Pritožbeni očitki o zmotnosti stališča niso utemeljeni. V toženčevem nasprotovanja plačilu terjatve še po vložitvi predloga za izvršbo je tožnik imel dovolj podlage za sklep, da je tudi za zagotovitev izvršbe na predlagano sredstvo izvršbe potrebna sodna intervencija. Z vročitvijo predloga za izvršbo je bil toženec seznanjen tudi z dejstvom, da je bila predlagana izvršba na nepremičnino, ki je predmet tožbe v tej pravdi. Za prostovoljno ureditev zemljiškoknjižnega stanja je tako imel dovolj časa, pa tega ni storil. 7. Presoja tega, ali je toženec dal povod za tožbo, je odvisna od okoliščin posameznega primera, tako da zgolj s sklicevanjem na stališče sklepa II Cp 2424/2009, da izostanek tožnikovega opomina tožencu pomeni, da toženec ni dal povoda za tožbo, še ne pomeni, da je bil tudi v obravnavanem primeru potreben opomin.
8. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in odločitev o stroških postopka v izpodbijani sodišča prve stopnje (III. točka izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
9. Ker toženec s pritožbo ni uspel, je dolžan tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka. Po tar. št. 3220, ki pride v poštev, ker je pritožba vložena le zoper odločitev o stroških, nagrada za postopek znaša 50 EUR. Ob upoštevanju pavšalnega zneska materialnih stroškov 20 EUR in 22 % davka na dodano vrednost je toženec dolžan tožniku plačati 85,40 EUR. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006.