Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje, da se ne dovoli naknadno uveljavljanje podrejenega tožbenega zahtevka, nima narave sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, da se ne dopusti (naknadno) uveljavljanje podrejenega tožbenega zahtevka v tej pravdni zadevi, ker taka eventualna kumulacija po določbi tretjega odstavka 188. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP/77) ni možna zaradi stvarne nepristojnosti okrajnega sodišča za odločanje o podrejenem tožbenem zahtevku. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Tožnica v pravočasni reviziji proti pravnomočnemu sklepu sodišča prve stopnje, smiselno pa tudi proti sklepu sodišča druge stopnje, uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče samo izpodbijani sklep tako spremeni, da dopusti podrejeni tožbeni zahtevek, odločanje o njem pa odloži do pravnomočne odločitve o glavnem tožbenem zahtevku, podrejeno pa predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP/77).
Revizija ni dovoljena.
Po določbi prvega odstavka 498. člena novega Zakona o pravdnem postopku (Ul. RS št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP/99) se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih, če sta bila pred uveljavitvijo novega zakona na prvi stopnji izdana sodba in sklep, s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Sklep o tem, da se ne dovoli naknadno uveljavljanje podrejenega tožbenega zahtevka, ni sklep, s katerim bi se postopek na prvi stopnji končal. Zato je revizijsko sodišče vprašanje dovoljenosti revizije presojalo po določbah ZPP/99. Tudi po novi ureditvi je revizija izredno pravno sredstvo le proti pravnomočni odločbi sodišča druge stopnje. Ker je revizijsko sodišče štelo, da tožnica izpodbija tudi sklep sodišča druge stopnje, je vprašanje dovoljenosti revizije proti temu sklepu presojalo po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP/99. Njena vsebina je enaka določbi prvega odstavka 400. člena ZPP/77. Stranke lahko vložijo revizijo proti tistemu sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Sklep sodišča druge stopnje o zavrnitvi pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje, da se ne dovoli naknadno uveljavljanje podrejenega tožbenega zahtevka, nima narave sklepa, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP/99 zavrglo nedovoljeno tožničino revizijo.