Jedro

Pritožba proti sklepu, s katerim je sodišče zavrnilo predlog tožnika za izdajo zamudne sodbe, ni dopustna.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog tožeče stranke za izdajo zamudne sodbe zavrne.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za izdajo zamudne sodbe ugodi in izda zamudno sodbo, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je odgovor na tožbo tožene stranke prepozen, neobrazložen, ni vložen po stečajnemu upravitelju, ki bi edini lahko zastopal toženo stranko. Tožena stranka pa prav tako ni podpisala pooblastila odvetniku, ki je vložil odgovor na tožbo, v zvezi s čimer predlaga postavitev izvedenca grafologa.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni dopustna.

5. Prvi odstavek 363. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1) določa, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe. V skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP pa zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe.

6. ZPP ne predvideva niti predloga, naj sodišče izda zamudno sodbo niti sklepa sodišča o takšnem predlogu. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o pobudi, o kateri ne bi bilo treba odločiti s sklepom. Odločitev sodišča se nanaša zgolj na vprašanje poteka pravdnega postopka oziroma izbire postopkovnih pravil, v skladu s katerimi naj se odloči o glavni stvari. Ker zakon v obravnavani situaciji ne predvideva izdaje odločbe, posledično ne predvideva niti pritožbe proti takšni odločbi.

7. Pritožba bi bila lahko dopustna le v primeru, če bi bilo z izdajo odločbe poseženo v strankine pravice, dolžnosti ali pravne interese (25. člen Ustave RS). Za to v obravnavanem primeru ne gre. Položaj je identičen, kakor bi bil, če sodišče izpodbijanega sklepa ne bi izdalo (in bi molče nadaljevalo postopek brez izdaje zamudne sodbe, kakor običajno ravna v takšni situaciji). Tudi v tem primeru stranka ne bi imela pritožbe.

8. Pritožbeno sodišče tako vsebinsko o pritožbi ne more odločati, saj za to ni pravne podlage. Pritožba zato ni dovoljena in jo je pritožbeno sodišče kot takšno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP)2. 9. Tožeča stranka bo lahko svoje stališče, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, uveljavljala v pritožbi zoper končno odločbo sodišča in tako pravice do pritožbe s tem v zvezi ne bo izgubila.

10. Glede pritožbenih navedb, da tožena stranka ni podpisala pooblastila odvetniku mag. M. P. (B1) in v zvezi s tem predlagano izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca grafologa, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je takšno navedbo tožeča stranka prvič podala v pritožbi in se bo z njeno utemeljenostjo moralo ukvarjati sodišče prve stopnje v nadaljevanju tega pravdnega postopka.

11. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo se pridrži za končno odločbo.

1 Ur.l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Enako stališče je pritožbeno sodišče sprejelo že v zadevah opr. št. I Cp 548/2008 in II Cp 988/2015