Jedro

Upnik je v predlogu za izvršbo kot sredstvo izvršbe navedel izvršbo na dolžnikovih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet, ne pa na posebno ločitveno maso v višini 19.300,00 EUR. To pomeni, da v skladu z določbami ZIZ o omejitvi izvršbe sicer ni mogoče seči na denarna sredstva, pridobljena z unovčenjem premoženja, na katerem je obstajala ločitvena pravica, nikakor pa nima za posledico, da se upnik ne bi mogel poplačati iz drugih sredstev na dolžnikovem transakcijskem računu.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 7. 2010 ugodilo ugovoru dolžnika z dne 9. 10. 2008, sklep o izvršbi Ig 11/2008 z dne 30. 9. 2008 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Ocenilo je, da je podan ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki preprečuje izvršbo, to je, da je bila izvršba dovoljena na stvareh, ki so izvzete iz izvršbe. Ugotovilo je, da je znesek na dolžnikovem transakcijskem računu v višini 19.300,00 EUR posebna stečajna masa, ki je rezervirana za poplačilo stečajnih upnikov, ki so pridobili pravico do poplačila iz ločenega premoženja.

2. Sodišče druge stopnje je upnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper ta sklep v zvezi s prvostopenjskim sklepom je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, in predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi tako, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo temu sodišču v novo odločanje. Meni, da izrek sklepa nasprotuje njegovim razlogom, ki so nejasni, razlogi o odločilnih dejstvih pa so pomanjkljivi. Četudi bi držale dolžnikove navedbe o posebni stečajni masi, bi lahko sodišče iz stečajne mase izvzelo le znesek 19.300,00 EUR, ne bi pa smelo razveljaviti sklepa o izvršbi in v celoti zavrniti predloga za izvršbo. Dolžnik ima le en transakcijski račun, na katerega prihajajo tako prihodki posebne kot splošne stečajne mase. Sodišče druge stopnje na ta izrecen pritožbeni ugovor ni odgovorilo. Razlogi o možnosti upnika za poplačilo iz posebne stečajne mase so nejasni in nasprotujejo odločitvi o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrnitvi predloga za izvršbo.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena strankama izvršilnega postopka. Upnik se v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti z njo v celoti strinja. Dolžnik na zahtevo za varstvo zakonitosti ni odgovoril. 5. Zahteva za varstvo zakonitosti je dovoljena, ker je vložena zoper pravnomočno sodno odločbo, zoper katero sodišče ne more dopustiti revizije (10. člen ZIZ). Prav tako so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 376.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je sporno pravno vprašanje o procesnih posledicah stečajnega postopka nad dolžnikom na tek izvršilnega postopka, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

7. Za odločanje v zadevi se uporabljajo določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL; drugi odstavek 493. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju).

8. Upnik v sporni izvršilni zadevi na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti Pg 62/2005 z dne 5. 7. 2007 izterjuje pravdne stroške, ki so nastali med stečajnim postopkom. Ti so v skladu s četrtim odstavkom 111. člena ZPPSL ena od izjem od splošne prepovedi izvršbe od dneva začetka stečajnega postopka. Na revizijski stopnji neizpodbijane ugotovitve so, da je bil znesek na dolžnikovem transakcijskem računu v višini 19.300,00 EUR pridobljen z unovčenjem premoženja (kupnine za jadrnico), na katerem je obstajala ločitvena pravica.

9. Pravilno je stališče nižjih sodišč, da je posebna stečajna masa namenjena poplačilu stroškov, ki so neposredno povezani z unovčenjem posebne stečajne mase in prednostnemu poplačilu ločitvenega upnika. Ker upnik v obravnavani izvršilni zadevi ni ločitveni upnik, se iz te posebne stečajne mase ne more poplačati.

10. Pritrditi pa je treba vrhovnemu državnemu tožilcu, da so navedeni razlogi v izpodbijanem sklepu in sklepu sodišča prve stopnje v protislovju s končnim sklepom o neutemeljenosti predloga za izvršbo s posledično razveljavitvijo sklepa o izvršbi, oziroma da sodišče ni pojasnilo, na kakšen način je prišlo do odločilne ugotovitve o izvzetju sredstev na transakcijskem računu iz izvršbe v skladu s 7. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ.

11. Eden od razlogov za zavrnitev predloga za izvršbo je ugotovitev, da ne obstojijo materialne predpostavke, ki se nanašajo na obseg izvršbe.(1) V konkretnem primeru je sodišče predlog za izvršbo zavrnilo, ker je znesek na dolžnikovem transakcijskem računu v višini 19.300,00 EUR posebna stečajna masa. Pri tem je spregledalo, da je upnik v predlogu za izvršbo kot sredstvo izvršbe navedel izvršbo na dolžnikovih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet (136. - 147. člen ZIZ), ne pa na posebno ločitveno maso v višini 19.300,00 EUR. To pomeni, da v skladu z določbami ZIZ o omejitvi izvršbe (primerjaj 137. člen ZIZ) sicer ni mogoče seči na denarna sredstva, pridobljena z unovčenjem premoženja, na katerem je obstajala ločitvena pravica, nikakor pa nima za posledico, da se upnik ne bi mogel poplačati iz drugih sredstev na dolžnikovem transakcijskem računu.

12. Prav tako je pomembno, da stečajno maso dolžnika (6. člen ZPPSL) ne tvori samo posebna, temveč tudi splošna stečajna masa (primerjaj 10. člen ZPPSL), iz katere se prednostno poplača tudi upnikova terjatev, ki spada med stroške stečajnega postopka (158. člen ZPPSL).

13. Ker je zaradi pomanjkanja oziroma protislovnosti razlogov v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 379. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. V ponovljenem postopku bosta morali nižji sodišči po povedanem upoštevati, da je podana materialna predpostavka o dopustnosti izvršbe na dolžnikova sredstva na transakcijskem računu, s čimer je izpolnjen pogoj za utemeljenost zahteve za pravno varstvo v izvršilnem postopku. V fazi oprave izvršbe bo moralo postopati v skladu s 141. členom ZIZ in, če se bo izkazalo, da upnikove terjatve zaradi pravnih ali dejanskih ovir ni mogoče izvršiti, izvršbo ustaviti.

15. Stroškovni izrek temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1): Tako bi npr. ravnalo sodišče, če bi upnik predlagal izvršbo na denarno socialno pomoč.