Jedro

Po določbi 76.čl. ZKP morajo biti vloge strank razumljive in morajo obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati. Če temu ni tako, sodišče vložnika pozove, da vlogo ustrezno popravi ali dopolni in kolikor tega ne stori, sodišče takšno vlogo zavrže. Zavrženje vloge pa ni zgolj posledica dejstva, da vložnik svoje vloge ni popravil ali dopolnil, temveč predvsem tega, da vloga ni sposobna obravnave. Rečeno drugače, če vložnik vloge, ki je razumljiva in sposobna obravnave na poziv sodišča ne dopolni ali popravi, potem je sodišče zgolj zato, ker ni sledil pozivu, ne more zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep r a z v e l j a v i.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v P. je z izpodbijanim sklepom zavrglo obtožni predlog z dne 23.02.2007, ki ga je oškodovanec kot tožilec M.N. vložil zoper obd. M.T., D.Z., J.B. in M.B. v smeri zgoraj navedenega kaznivega dejanja.

Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožuje pooblaščenec oškodovanca kot tožilca. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

S pritožnikom se ni moč strinjati, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ker je obtožni predlog zavrglo iz razloga, ker ni predložil pooblastila za zastopanje oškodovanca kot tožilca. Dejstvo, da naj bi se pooblastilo nahajalo v spisu državnega tožilstva, ki je bil predlagan kot dokaz v predmetni zadevi, namreč ne dokazuje, da je bilo oškodovančevo pooblastilo dano tudi za vložitev obtožnega predloga, ki predstavlja prvi procesni akt v postopku pred sodiščem in bi zato moralo biti pooblastilo posebej priloženo. Poleg tega, da pooblaščenec ob vložitvi obtožnega predloga ni predložil pooblastila, ob tem tudi ni navajal, da se pooblastilo nahaja v spisu državnega tožilca in je zato sodišče prve stopnje ravnalo povsem prav, ko ga je pozvalo k predložitvi pooblastila in ga pri tem opozorilo na posledice kolikor tega ne bo storil. Pritožnikova razlaga, da poziv sodišča ni bil razumljiv, ker v njem ni bilo navedeno ime oškodovanca kot tožilca, zaradi česar pooblaščenec ni mogel ugotoviti, na katero zadevo se nanaša, tudi ni prepričljiva. V dopisu z dne 14.03.2007 je namreč sodišče prve stopnje navedlo imena obdolžencev, pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja in tudi datum vložitve obtožnega predloga s čimer je, čeprav res ni navedlo tudi imena oškodovanca kot tožilca, povsem zadostno konkretiziralo, na katero zadevo se poziv nanaša. Zato pritožnik ne more uspeti v trditvi, da je bil poziv sodišča tako nerazumljiv, da mu ni mogel pravočasno slediti in ker pooblastila ni predložil, niti ni pravočasno zaprosil za podaljšanje roka, je torej sklep o zavrženju iz tega razloga povsem pravilen. Vendar pa, ker je v fazi pritožbenega postopka na poziv sodišča druge stopnje, vendar predložil pooblastilo za zastopanje oškodovanca kot tožilca, je bila prvotno procesna pomanjkljivost odpravljena in zato zavrženje obtožnega akta zaradi odsotnosti pooblastila, sedaj ni več dopustna.

Prav pa ima pritožba, ko navaja, da so v opisu kaznivega dejanja zatrjevani vsi zakonski znaki obravnavanega kaznivega dejanja in da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, katere naj bi bile tiste pomanjkljivosti, ki bi terjale opravo oziroma dopolnitev obtožnega predloga. Sodišče prve stopnje je namreč v omenjenem dopisu pooblaščenca pozvalo tudi, naj navede vse sestavine, ki jih za obtožni akt zahteva določba 1.odst. 443.čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pri čimer je to določbo nato tudi citiralo. Ker pooblaščenec obtožnega predloga ni popravil oziroma dopolnil, je sodišče prve stopnje njegov obtožni predlog tudi iz tega razloga zavrglo, vendar pa bi tudi po ugotovitvi sodišča druge stopnje moralo pri tem pojasniti, katere so tiste pomanjkljivosti v obtožnem predlogu, ki niso omogočale obravnave le-tega. Po določbi 76.čl. ZKP morajo biti vloge strank razumljive in morajo obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati. Če temu ni tako, sodišče vložnika pozove, da vlogo ustrezno popravi ali dopolni in kolikor tega ne stori, sodišče takšno vlogo zavrže. Zavrženje vloge pa ni zgolj posledica dejstva, da vložnik svoje vloge ni popravil ali dopolnil, temveč predvsem tega, da vloga ni sposobna obravnave. Rečeno drugače, če vložnik vloge, ki je razumljiva in sposobna obravnave na poziv sodišča ne dopolni ali popravi, potem je sodišče zgolj zato, ker ni sledil pozivu, ne more zavreči. V konkretnem primeru pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi ni pojasnilo, katere so tiste pomanjkljivosti v obtožnem predlogu, zaradi katerih slednji ni bil sposoben obravnave in zato takšne odločitve tudi ni moč preizkusiti. Ker je torej pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca v tem obsegu utemeljena, ji je sodišče druge stopnje na podlagi 3.odst. 402.čl. ZKP ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.