Jedro

Strokovne ocene komisije za ocenjevanje vlog sodišče ne more preizkušati, saj za to ni usposobljeno. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, pri katerih kriterijih je bil tožnikov projekt ocenjen z manjšim številom točk, izhajajo pa tudi jasni in razumni razlogi za takšno oceno. Odločilna dejstva toženke, ki so narekovala sprejeto odločitev, da se tožnikov projekt, prijavljen na predmetni razpis, ne sprejme v sofinanciranje, so navedena v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Obrazložitev sprejete odločitve je možno tudi preizkusiti. Po mnenju sodišča ima izpodbijana sklep vse obvezne sestavine, navedene v 214. členu ZUP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju ministrstvo, tudi toženka) vlogo tožnika za projekt: Izoblikovanje prilagojenih načinov sporazumevanja z gluhoslepimi, ki je prispela na Javni razpis za izbor operacij: „Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev v Republiki Sloveniji“ ni izbralo v sofinanciranje (točka 1. izreka); posebni stroški postopka niso nastali (točka 2. izreka). Ministrstvo je izdalo izpodbijani sklep na podlagi 106.h člena Zakona o javnih financah in 227. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik) in Odločitve o podpori št. 9-1/3/MK/0 za Javni razpis za izbor operacij: „Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev v Republiki Sloveniji“, ki jo je 9. 6. 2017 izdala služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Skladno z 222. členom in 223. členom Pravilnika ter 6. točko predmetnega javnega razpisa je bila tožnikova vloga pravočasna, formalno popolna in jo je oddal tudi upravičeni prijavitelj. Na predmetni javni razpis je prispelo 14 formalno popolnih vlog, ki jih je ocenjevala Komisija za ocenjevanje vlog na podlagi 225. člena Pravilnika. Vloge je ocenila na podlagi pogojev in meril iz predmetnega javnega razpisa. Tožnikova vloga je prejela 93 točk od 100 možnih točk, od tega vse možne točke pri kriterijih: 1 Ustreznost operacije - 32 točk, 3 Tajnost predvidenih rezultatov - 16 točk in 5 Utemeljitev strategije promocije projekta - načrt informiranja in komunikacija z javnostjo 8 točk. Tožnikova vloga je pri kriteriju 2 Izvedljivost operacije od 28 možnih točk prejela 25 točk in pri kriteriju 4 Usposobljenost prijavitelja za izvedbo operacije od 16 možnih točk 12 točk. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo razlogi za sprejeto oceno tožnikove vloge po posameznih sklopih meril, med drugim tudi za kriterije 2 in 4, kjer tožnik ni prejel vseh možnih točk. 2. Pri kriteriju 2 Izvedljivost operacije je tožnikova vloga prejela 25 točk od 28 možnih točk. Tožnikov delovni načrt je logično izdelan, projektne dejavnosti so natančno predstavljene in ustrezajo ciljem, ki so podrobno razdelani. Terminska izvedba je dobro premišljena. Vendar pa delovni in terminski načrt ni skladen s finančnim načrtom, saj izkazuje drugačne finančne vrednosti. Načrtovane dejavnosti so sicer skladne s predvidenimi stroški, vendar je njihov seštevek precej manjši, kot je celotna vrednost projekta, navedena v finančnem načrtu. Finančni načrt tako ni realen. Pri kriteriju 4 Usposobljenost prijavitelja za izvedbo operacij je tožnikov projekt prejel 12 točk od 16 možnih točk. Tožnik navaja zgolj 3 projektne reference za primerljive projekte, pri katerih je sodeloval kot nosilec. Projektna skupina pa vključuje 6 strokovnjakinj z odličnimi opusi delovanja, kot je razbrati iz njihovih življenjepisov. Iz 4 točke citiranega javnega razpisa izhaja, da se za sofinanciranje lahko predlagajo projekti, ki dosežejo najmanj 70 točk. Tožnikov projekt je dosegel 93 točk in je presegel vstopni prag (70 točk). Ker pa je skupna vrednost projektov, ki so presegli vstopni prag, presegla znesek predvidenih sredstev za predmetni javni razpis, so bila razpoložljiva sredstva dodeljena projektom, ki so pri ocenjevanju prejeli višje število točk od tožnika.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in meni, da je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, da so bila bistveno kršena pravila upravnega postopka in da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Tožnik ima status reprezentativne invalidske organizacije. Predmet obravnavanega javnega razpisa je bilo spodbujanje jezikovne integracije skupin govorcev v Republiki Sloveniji s posebnimi potrebami. Namen je bil omogočiti govorcem s posebnimi potrebami polno razviti sporazumevalno možnost za dejavnejše vključevanje v družbo in sicer z razvojem metod in gradiv izobraževanja, gradnjo specifičnih jezikovnih orodij in za učinkovitejše sporazumevanje z omogočanjem alternativnih poti sporazumevanja ter dejavnim udejstvovanjem govorcev s posebnimi potrebami na področju kulture. Namen razpisa je bil tudi ozaveščati javnost o specifičnih sporazumevalnih potrebah omenjenih govorcev in o sprejemljivosti drugih poti komuniciranja, kar je eden od pogojev, da se alternativnim potem sporazumevanja prizna enakovreden položaj, kot ga ima slovenščina. Možnost takega alternativnega izražanja je nujna za preprečitev izolacije. Ciljne skupine javnega razpisa so bile ranljive skupine govorcev oziroma govorci s posebnimi potrebami različne starosti: gluhi oziroma naglušni, slepi oziroma slabovidni, gluhoslepi, osebe s specifičnimi motnjami (disleksija) in osebe z motnjami v duševnem razvoju. Upravičenci pa so bili javni zavodi, univerze, raziskovalne in znanstvene inštitucije in nevladne organizacije. Tožnik se je 9. 8. 2017 prijavil na citirani javni razpis z izbirno vsebino: Omogočanje alternativnih poti sporazumevanja in kandidiral za 81.602,52 EUR. Komisija za oceno vloge je ugotovila, da tožnik izpolnjuje pogoje za kandidiranje, vendar je tožnikova vloga pri kriteriju 2 prejela le 25 točk od 28 možnih točk in pri kriteriju 4 le 12 točk od 16 možnih točk, s čimer pa se tožnik ne strinja.

4. V zvezi s kriterijem 2 Izvedljivost operacij tožnik navaja, da je navedel podrobno konstrukcijo stroškov, gospodarno porabo sredstev, načrtovano porabo sredstev po letih glede na načrtovano dejavnost. Finančni načrt je bil tudi realen. Tožnik bi moral pri tem sklopu prejeti vse možne točke. V zvezi s sklopom 4 Usposobljenost prijavitelja za izvedbo operacij tožnik navaja, da ima izkušnje in reference na predmetnem področju, saj z ranljivo skupino govorcev izvaja različne dejavnosti od svoje ustanovitve, kar je od leta 2005 dalje, torej že 12 let. Med izvajalci ima dve doktorici znanosti iz področja gluhoslepote. V Evropi je skupaj manj kot 10 doktorjev znanosti s področja gluhoslepote. Tožnik je prikazal izkušnje in reference pri izvajanju predvidenih aktivnosti v zadnjih petih letih in bi moral prejeti vse možne točke. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi, opomba sodišča) ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek in ji tudi naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v roku 15 dni od vročitve sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je na predmetni javni razpis prispelo 14 vlog, na voljo pa je bilo le 235.000,00 EUR. Iz točke 4 predmetnega javnega razpisa izhaja, da bodo sofinancirani predlagani projekti, ki bodo dosegli najmanj 70 točk, vse do porabe razpoložljivih sredstev, namenjenih za posamezno regijo. Če bo skupna vrednost predlaganih projektov, ki bodo dosegli najmanj 70 točk, presegala razpoložljiva sredstva, bodo imeli prednost projekti z višjim številom točk. Tožnikovo vlogo sta ločeno ocenjevala dva ocenjevalca. Ocena se je oblikovala na podlagi njunih povprečnih ocen, kot je določeno v predmetnem javnem razpisu. Tožnikov vloga je dosegla 93 točk od 100 možnih točk in presegla minimalni kriterij oz. vstopni prag 70 točk. Razpoložljiva sredstva so bila dodeljena projektom, ki so pri ocenjevanju prejeli višje število točk od tožnikovega projekta, zato tožnikova vloga ni bila izbrana v sofinanciranje. V nadaljevanju toženka pojasni lestvico ocen iz predmetnega javnega razpisa po posameznih sklopih meril, ki je bila tudi določena v ocenjevalnem listu oziroma ocenjevalnem obrazcu za posamezno izbrano izbirno vsebino. Prijavitelji so lahko prijavili projekte za štiri različne izbirne vsebine. Tožnik je prijavil projekt z izbirno izbirno vsebino: Omogočanje alternativnih poti sporazumevanja.

6. Tožnik v tožbi ugovarja oceni pri kriteriju 2 Izvedljivost operacije in 4 Usposobljenost prijavitelja za izvedbo operacije. Pri kriteriju 2 Izvedljivost operacije sta oba ocenjevalca ugotovila, da delovni in terminski načrt tožnikovega projekta izkazuje drugačne finančne vrednosti, kot so navedene v konstrukciji stroškov finančnega načrta. V delovnem in terminskem načrtu so navedene dejavnosti, ki so sicer skladne z zanje v tem načrtu predvidenimi stroški, vendar je seštevek vseh stroškov precej manjši, kot je višina celotne vrednosti projekta, navedena v finančnem načrtu. Za vikend tabore gluhoslepih je tožnik predvidel 26.464,04 EUR, za enodnevne seminarje za strokovne delavce in svojce gluhoslepih je tožnik predvidel 10.602,60 EUR, dejavnosti izdajanja gradiv pa 5.510,00 EUR. Seštevek stroškov dejavnosti znaša tako znaša 42.576,64 EUR, v finančnem načrtu pa je navedena skupna višina sredstev 81.602,52 EUR. Glede na navedeno, finančni načrt ni realen, kar sta ugotovila tudi oba ocenjevalca iz komisije za ocenjevanje vlog. Potencialni prijavitelji so bili na informativnem dnevu 22. 6. 2017 posebej opozorjeni, da naj v prijavi pazijo na skladnost okvirnih stroškov dejavnosti v delovnem in terminskem načrtu s podatki v finančnem načrtu. Po izvedenem informativnem dnevu je bila predstavitev javnega razpisa objavljena na spletni strani ministrstva in je bila na voljo tudi tistim potencialnim prijaviteljem, ki se informativnega dneva niso mogli udeležiti. Tudi Navodilo za izpolnjevanje prijavnega obrazca je bilo v pomoč prijaviteljem, kar toženka pojasni. Tožnik je imel tudi možnost vpogleda v ocenjevalni list, ki pa je ni izkoristil. 7. Tožnik je prejel manj točk tudi pri kriteriju 4 Usposobljenost prijavitelja za izvedbo operacije. Oba ocenjevalca iz komisije za ocenjevanje vlog sta pri ocenjevanju tožnikove vloge upoštevala lestvico ocen, navedeno v ocenjevalnem listu, v okviru merila usposobljenost prijavitelja za izvedbo operacije, ki ga podrobneje navaja. Ocenjevalni obrazec oziroma ocenjevalni list je del razpisne dokumentacije in je bil prijaviteljem na voljo kot dodatno navodilo za izpolnjevanje prijavnega obrazca. Iz Navodil za ocenjevanje pri merilu 4 Usposobljenost prijavitelja za izvedbo operacije je razvidno, da se ocenjuje predvsem glede na informacije, podane v točkah 5 in 6 prijavnega obrazca. V Navodilu za izpolnjevanje prijavnega obrazca je pri točki 5 Referenca prijavitelja pri izvajanju primerljivih projektov zahtevano: „Navedite do 5 primerljivih projektov vaše organizacije v zadnjih petih letih, navedite naziv projekta, rezultate, vlogo vaše organizacije in sofinancerja projekta. Pri navajanju rezultatov projekta navedite od 1 - 3 ključne rezultate projekta, ki ga opišete“. Iz Navodila je bilo razvidno, da se za merilo 4.1 zahteva referenca prijavitelja. Reference članov projektne skupine, na katere se v tožbi sklicuje tožnik, pa se ocenjujejo pri merilih 4.2 in 4.3. Za najvišjo oceno pri merilu 4.1 bi moral tožnik navesti vsaj 5 referenc prijavitelja, navedel pa je zgolj 3 (točka 5 prijavnega obrazca). Pojasnila glede navajanja referenc prijaviteljev in članov projektne skupine so bila podana tudi med pogostimi vprašanji in odgovori, objavljenimi na spletni strani toženke. Vloga tožnika je bila ocenjena skladno z razpisnimi meril. Komisija za ocenjevanje vlog je ministrstvu za sofinanciranje predlagala le tiste projekte, ki so pri ocenjevanju prejeli višje število točk kot tožnik. Tožnikov projekt je bil ocenjen s 93 točkami, višjo oceno pa so dosegli 3 projekti prijaviteljev. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je v skladu z ustaljeno sodno prakso Upravnega in Vrhovnega sodišča RS. Pri tem se sklicuje na sodbi Vrhovnega sodišča RS X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010 in X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015, katerih vsebino podrobneje navaja. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče sklicuje na razloge iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

10. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporno ali je tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila tožnikovo vlogo na predmetni javni razpis in obravnavanemu tožnikovemu projektu ni odobrila sofinanciranja. Tožnik se je prijavil na Javni razpis za izbor operacij: „Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev v Republiki Sloveniji“ s projektom: Izoblikovanje prilagojenih načinov sporazumevanja z gluhoslepimi. Med strankama ni sporno, da je bila tožnikova vloga na predmetni javni razpis pravočasna, formalno popolna in jo je tudi oddal upravičeni prijavitelj. Vloge je ocenjevala komisija za oceno vlog na podlagi kriterijev in meril, navedenih v predmetnem javnem razpisu. Med strankama je sporno vrednotenje tožnikovega projekta, ki ga je prijavil na predmetni javni razpis, pri kriteriju 2 Izvedljivost operacije in pri kriteriju 4 Usposobljenost prijavitelja za izvedbo operacije. Tožnikov projekt je namreč pri kriteriju 2 Izvedljivost operacije od 28 možnih točk prejel le 25 točk in pri kriteriju 4 Usposobljenost prijavitelja za izvedbo operacije le 12 točk od 16 možnih točk, s čimer pa se tožnik ne strinja in meni, da bi tudi pri teh dveh kriterijih tožnikov projekt, prijavljen na predmetni javni razpis, moral prejeti vse možne točke.

11. Iz ustaljene sodne prakse izhajajo standardi presoje pravilnosti in zakonitosti upravnih aktov, sprejetih v postopkih javnih razpisov za sofinanciranje iz javnih sredstev. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev pa je zadržana in se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. To izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015, ki med drugim poudarja, da je že Vrhovno sodišče v več zadevah, ki se nanašajo na javne razpise, sprejelo stališče, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne pa tudi primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa in da je število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. Po stališču iz navedenega sklepa Vrhovnega sodišča RS, sodišče takšne ocene ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene (glej npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS X Ips 725/2008 in X Ips 193/2013).

12. Sodišče je v predmetni zadevi presojalo ali so bili sporni kriteriji iz predmetnega javnega razpisa dovolj jasno in konkretni navedeni v tem javnem razpisu in ali jih je strokovna komisija za ocenjevanje vlog pri svoji oceni tožnikovega projekta, podanega na predmetni javni razpis, pravilno uporabila in v izpodbijanem sklepu tudi obrazložila do takšne mere, da je omogočen njegov preizkus. Strokovne ocene komisije za ocenjevanje vlog po predhodno povedanem sodišče ne more preizkušati, saj za to ni usposobljeno. Po presoji sodišča so bila merila in kriteriji 2 Izvedljivost operacije in 4 Usposobljenost prijavitelja za izvedbo operacije iz predmetnega javnega razpisa jasno, razumljivo in logično navedeni v besedilu predmetnega javnega razpisa, v razpisni dokumentaciji in v Navodilih za izpolnjevanje prijavnega obrazca. Izhajajo pa tudi iz vprašanj in odgovorov na vprašanja, ki so v zvezi s predmetnim razpisom objavljeni na spletni strani ministrstva.

13. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa po presoji sodišča izhajajo tudi razlogi, zaradi katerih tožnikov projekt pri dveh kriterijih ni prejel vseh možnih točk. Pri kriteriju 2 Izvedljivost operacije je tožnikov projekt prejel 25 točk od 28 možnih točk, ker delovni in terminski načrt ni bil skladen s finančnim načrtom, saj izkazuje drugačne finančne vrednosti. Načrtovane dejavnosti so bile sicer skladne s predvidenimi stroški, vendar je bil njihov seštevek precej manjši, kot je celotna vrednost projekta, navedena v finančnem načrtu, zato tožnikov finančni načrt ni bil realen. Tožnik pa v zvezi s tem kriterijem zgolj pavšalno ugovarja, da je navedel podrobno konstrukcijo stroškov, gospodarno porabo sredstev, načrtovano porabo sredstev po letih glede na načrtovano dejavnost, ter da je bil finančni načrt realen. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja tudi, da je pri kriteriju 4 Usposobljenost prijavitelja za izvedbo operacij tožnikov projekt prejel le 12 točk od 16 možnih točk, ker je tožnik navedel le 3 projektne reference za primerljive projekte, pri katerih je sodeloval kot nosilec. Za najvišjo oceno pri temu kriteriju bi moral tožnik navesti vsaj 5 referenc prijavitelja. Tožnik tudi pri tem kriteriju povsem pavšalno ugovarja, da ima izkušnje in reference, da se z ranljivo skupino govorcev ukvarja že 12 let, da ima med izvajalci dve doktorici znanosti iz področja gluhoslepote.

14. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa po mnenju sodišča jasno izhaja, pri katerih kriterijih je bil tožnikov projekt ocenjen z manjšim številom točk, izhajajo pa tudi jasni in razumni razlogi za takšno oceno. Odločilna dejstva toženke, ki so narekovala sprejeto odločitev, da se tožnikov projekt, prijavljen na predmetni razpis, ne sprejme v sofinanciranje, so navedena v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Obrazložitev sprejete odločitve pa je po presoji sodišča tudi možno preizkusiti. Po mnenju sodišča ima izpodbijana sklep vse obvezne sestavine, navedene v 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

15. Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče ni našlo kršitev določb postopka, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, pravilno in popolno je bilo ugotovljeno dejansko stanje, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Sodišče je odločalo na seji senata, ker so bili v predmetnem postopku relevantni dokazi pravilno izvedeni in presojeni že v upravnem postopku (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

17. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.