Jedro

Pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču, da je upoštevalo dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla v vlogi, ki ni navedena v 452. členu ZPP. To pa je očitek bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške, tožeča stranka pa sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 108165/2009 – 2 z dne 3.8.2009, v prvem in tretjem odstavku izreka, po katerem je tožena stranka dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki znesek 1.360,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.7.2009 dalje do plačila ter stroške izvršilnega postopka v znesku 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.8.2009 dalje do plačila (I. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila izpodbijana sodba izdana v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP). Zato se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ob povedanem nista dopustna.

6. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da sta pravdni stranki nastopali v odnosu podjemnika in naročnika, da je tožeča stranka opravljala za toženo stranko posle prevozov ljudi in predmetov, da se je tožena stranka obvezala, da bo tožeči stranki zagotovila delo v obsegu 160 ur mesečno po vrednosti ure 8,50 EUR, za mesečni neto znesek 1.360,00 EUR, da se je zavezala tudi, da bo tožeči stranki navedeni znesek plačala tudi v primeru, da mu tega dela ne zagotovi, neporabljene ure pa se prenesejo v naslednji mesec in obračunajo v naslednjem mesecu. Glede na navedeno je zaključilo, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna plačati vtoževani račun, ne glede na to, ali je zaračunane ure voženj opravila ali ne. Trditev tožene stranke o spremembi pogodbe in znižanju obveznosti tožene stranke do tožeče stranke, to je znižanju števila ur voženj, ki jih je tožena stranka zagotavljala tožeči stranki in sicer namesto prej dogovorjenih 160 ur, 100 ur mesečno, pa je ocenilo kot nedokazano.

7. Pritožnik trdi, da je tožeča stranka celotno trditveno podlago navedla le v pritožbi zoper sklep o izvršbi VL 108165/2009 z dne 16.9.2009, čeprav le-ta temu ni namenjena. Ker trditvena podlaga tožeče stranke ni bila podana v nobeni od vlog, ki so navedene v 451. in 452. členu ZPP, je tožba nesklepčna in bi zato prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek moralo zavrniti.

Pritožnik torej očita prvostopenjskemu sodišču, da je v nasprotju z določbo 453. člena ZPP upoštevalo dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla v vlogi, ki ni navedena v 452. členu ZPP. To pa je očitek bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti. Zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

V kolikor pa pritožnik meri na kršitev iz 8. toke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka na trditve tožeče stranke iz zgoraj navedene pritožbe odgovorila, prvostopenjsko sodišče pa je tudi te njene trditve upoštevalo. Zato ji ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.

8. Pritožnik nadalje očita prvostopenjskemu sodišču, da se ni opredelilo do trditev o tem, da tožnik dela ni opravil. Vendar pa navedeno dejstvo, ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da je med strankama obstajal dogovor, da se neopravljene in plačane ure prenesejo v naslednji mesec in obračunajo v naslednjem mesecu, ni odločilnega pomena. Zato očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

9. Prvostopenjsko sodišče ni navedlo, da bi Š. izpovedal, da dogovorjenega znižanja števila ur prevozov ni bilo. Prvostopenjsko sodišče je glede na njegovo izpovedbo, da je bila pogodba s tožnikom prekinjena, napravilo logičen zaključek, da iz navedenega izhaja, da dogovorjenega znižanja števila ur prevozov ni bilo. Zato očitanega nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnika o zaslišanju Š. in med samim zapisnikom ni.

10. Očitek kršitve določb 285. člena ZPP o materialnem procesnem vodstvu predstavlja očitek bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, kar ni dopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti. Zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

11. Na podlagi trditev, ki jih je podala tožena stranka pa tudi ni mogoče zaključiti, da iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča o sklenjenem dogovoru o prenosu neopravljenih ur v naslednji mesec, izhaja kršitev načela enake vrednosti vzajemnih dajatev.

12. Ob povedanem se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče na ugotovljeno dejansko stanje pravilno materialnopravno odločilo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo. Prvostopenjsko sodišče ni storilo nobene od očitanih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, niti nobene od drugih, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

13. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, saj z njimi pritožnik bodisi posega v dejansko stanje, ki ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, bodisi z njimi uveljavlja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške. Prav tako nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo tožeča stranka, saj z njim ni pripomogla k rešitvi le-te (prvi odstavek 155. člena ZPP).